Reference

Stane Omerzu, prijatelj mušičarenja

Stane i Ivan u Borsalinu NS avg 2015 150x150 Reference

Upoznasmo se davne 2008 u Sloveniji na Jezerskom, gde je došao iz Ljubljane da vidi našu malu ekipu mušičara iz Srbije (Saša, Goran i ja) i da popričamo o budućoj saradnji.

Tada sam prvi put imao prilike upoznati čoveka koji je toliko puno doprineo razvoju mušičarenja, sportskog ribolova i turizma u Sloveniji i okolini popularišući ih kroz medije (fotografije, časopis – „Vode in mi“, knjige i publikacije, tekstove za druge, kalendare, radio i TV emisije, TV kasete i kasnije DVD). Toliko smo puta gledali reportaže na TV koje je snimao zajedno s Blafom, Jocom Simonovićem i ekipom po raznim destinacijama diljem sveta. Zavidili smo im, a opet smo imali sreću i zadovoljstvo da možemo gledati prirodu na mestima koja su za mnoge od nas izgledala i dalje izgledaju nedodirljiva. Odličan ribolovac koji dobro vlada svim tehnikama ribolova je na njima imao prilike uloviti neke svoje trofeje. Tekstovima i posebno odličnim fotografijama nam verno prikazuje lepotu sportskog ribolova, ljudi i prirode. Kao autor brojnih knjiga iz oblasti mušičarenja i drugih tehnika ribolova, ihtiologije, kulinastva i monografijama spada u mali krug onih koji su ostavili neizbrisiv trag. Očekujem Stane od tebe nove knjige, putovanja i projekte!

Sa svojom firmom Racoon i suprugom Lidijom koja mu svesrdno pomaže u razvoju ribolovačkog turizma je učinio i dalje čini mnogo da promoviše Sloveniju i druge države nastale iz ExYu u prave ribolovačke destinacije.

Još nisam imao to zadovoljstvo da provedemo neko vreme u ribolovu zajedno, ali ćemo to popraviti u skorije vreme. Viđanje po sajmovima lova i ribolova, te na pojedinim tribinama i predavanjima je malo, a razgovor s njim je uvek dobro došao.

Uvek sam imao od njega svesrdnu podršku u tome što radim na popularizaciji mušičarenja na ovim našim prostorima. To je potvrdio i predlogom da se meni i projektu lista Mušičar dodeli velika Zlatna plaketa Pomurskog sajma u Gornjoj Radgoni za promociju sportskog ribolova u Sloveniji. Nadam se da ćemo našu saradnju podići na viši nivo u narednom periodu.

Bistro i do skorog viđenja

Ivan Korhner, urednik lista Mušičar

1888608 10203402054077764 1654416150 n e1486894114116 112x150 Reference


Srećan sam što ga poznajem.

15590088 10211536850847485 8507663978891491414 n 150x150 Reference

Stane, prijatelj, drug, poznanstvo koje traje dugi niz godina. Stane, o tom čoveku je sve več rečeno. Čovek – ribolovna institucija! Meni kao proizvođaču varalica mnogo je pomogao svojim sjajnim i profesionalnim fotografijama, udostojio nas je svojim prisustvom na mnogo zajedničkih odlazaka u ribolov, snimanja emisija i postao član jedne odlične ekipe. Velika čast je imati ga za druga i prijatelja, biti član njegove Sulčarske sekcije.

Goran Vuko Vukosavljević - Hannibal lures

15622720 10211536869967963 7628931748565307426 n 150x150 Reference


Stane Omerzu, pionir i vizionar

11180327 10206634528812498 6665359087180351934 n 150x150 Reference

 

Nemoguće je opisati, pa čak i spomenuti sve događaje u proteklih više od dvadeset godina koje smo Stane i ja zajednički doživjeli i proživjeli. Da je bio koji loš doživljaj sigurno bih ga se sjetio i spomenuo ali takvih nije niti moglo biti uz tako dobrodušnog i velikodušnog čovjeka i prijatelja kakav je Stane. Naviru samo lijepe uspomene, žao mi je što ih nema još i više jer su uvijek bile sve ljepše i dublje, kako smo se sve bolje tijekom godina upoznavali.

Naša zajednička druženja su počela na sajmovima ribolova i turizma u Sloveniji i Hrvatskoj. Odmah smo shvatili da smo istih svjetonazora, iste ljubavi prema ribi, prirodi i njihovoj zaštiti, prema razvoju sportsko ribolovnog turizma i promociji naših prekrasnih, u to vrijeme i ne baš bogatih i atraktivnih, ali perspektivnih voda. Stane je već imao respektabilan i cijenjen Racoon Slovenija - Center za promocijo in pospeševanje športnega ribolova in ribiškega turizma, a ja samo ideju o stvaranju slične organizacije s kojom bi djelovao na prostoru Hrvatske.

Nakon nekoliko posjeta Stanetovim okruglim stolovima, prezentacijama i promocijama pred Slovenskim ribolovnim auditorijem iskristalizirala mi se ideja i 2003. godine u Hrvatskoj osnivam EkoLink - Centar za promidžbu i razvoj sportskog ribolova i sportsko-ribolovnog turizma, pandan Stanetovom Racoon-u, čak i u nazivu.

Rad EkoLink-a ispreplićem i upotpunjujem radom u svom, već postojećem V.S.P Studiju, jedinom koji se na našim prostorom bavi isključivo snimanjem tema vezanih za sportski ribolov i krećem na jedan potpuno neizvjestan, pionirski put, radeći na unapređenju atraktivnosti voda, povećanju njihovog ribljeg bogatstva i promidžbi putem ribolovnih filmova. Od Hrvatske smo u prvih 10-ak godina sa Ovlaštenicima ribolovnog prava, odnosno malim grupama ribolovnih entuzijasta, sličnih mi vizionara, na raznim destinacijama, uspjeli napraviti jednu od najpoželjnijih država za ribolov šarana i duboko ukopali temelj razvoju sportsko ribolovnog turizma.

Zašto sam napisao ovaj kratak pasus o svom radu i uspjehu postignutom u Hrvatskoj. Upravo zato što me Stane inspirirao i zbog toga mu mogu zahvaliti što je svemu učinjenom kumovao!

Naše najintenzivnije druženje veže se za rijeku Ebro u Španjolskoj. Kao mala internacionalna ekipa lovili smo, družili se i uživali na vodi i pored nje. Taj meni poseban doživljaj i vrlo mi draga sjećanja ovjekovječio sam i filmom Rio Ebro – Vladari virova. Jedne od meni vrlo dragih uspomena vezanih za tu ekspediciju u filmu nema. Bilo je to prije samog puta, kad nas je Stanetova supruga Lidija dočekala u njihovom domu prilikom dolaska u Ljubljanu, iz koje smo kretali avionom za Barcelonu. To gostoprimstvo, ljubaznost, izvrstan ručak uz prijateljsko ozračje u rijetko viđenoj toplini obiteljskog doma sigurno nikad neću zaboraviti.

Težina puta i sva odricanja ljudi koji mijenjaju sadašnjost radi bolje budućnosti je rijetkima razumljiva. Rijetki su i vizionari koji imaju hrabrosti krenuti pionirskim putem koji su u životu zacrtali, putem koji vodi samo njima znanom stazom, koji se nemaju niti vremena osvrtati na postignute uspjehe, na izvojevane pobjede jer su već pred njima novi izazovi, nove borbe, nove neizvjesnosti. Takav, većinom trnovit put, iznjedri iz pionira, vizionara najbolje ljudske osobine. Jedan od takvih vizionara je Stane. Čovjek, ljudina, suprug, otac, prijatelj, a uz sve to borac sa jasnim životnim stavom i filozofijom, sa zacrtanim ciljevima i putem sa kojeg sigurno nikada neće skrenuti, sa puta koji će donositi nove uspjehe i pobjede vrijedne divljenja. Želim mu sreću na svakom koraku!

 

Igor Pavičić

11183462 10206634528532491 5949574685269291557 n 150x150 Reference


BONITETA A+

DSC 1577 150x150 Reference

Beseda o uredniku in založniku knjige Sulec in sulčelov v Sloveniji

DSC 1146 150x150 Reference

 

od osvoboditve do osamosvojitve 1945 – 1991

 

Staneta Omerzuja slovenskim ribičem ni potrebno posebaj predstavljati, pa vendar je zanimivo prebrati, kaj je o uredniku zapisal njegov dolgoletni prijatelj in sodelavec, eden največjih sulčarjev vseh časov Srđan Despot Blaf iz srbske televizijske ekipe Lov i ribolov.

Slovenija velja za eno od najbolj zaželjenih ribiških destinacij, za kar gre zasluga ravno ljudem Stanetovega kova. Iskrene čestitke za izjemno delo! Takšne knjige o sulcu še ni bilo.

Z urednikom te izjemne knjige, direktorjem Centra za promocijo in pospeševanje športnega ribolova in ribiškega turizma - Racoon, Stanetom Omerzujem, prijateljujeva četrt stoletja. Veže naju ista strast, pogled na svet in življenje. Učila sva se eden od drugega, skupaj potovala, lovila, pisala, snemala... Življenji sva posvetila promociji športnega ribolova, dvigu ribiške kulture in razvoju ribiškega turizma. Oba sva iskrena podanika našega kralja – sulca. Ponosen sem na to prijateljstvo. Rad se spominjam neštetih druženj in snemanj od Srbije in Slovenije do Mongolije.

Malo je ljudi, ki so svojemu delu tako predani. V Sloveniji smo posneli preko dvajset ribiško potopisnih oddaj in nekaj filmov. Nikoli nismo snemali brez Staneta. Vedno nam je priskrbel najboljše pogoje za delo. Zaradi njega smo Slovenijo dodobra spoznali in jo v najlepši luči predstavili našemu občinstvu. To delamo že 25 let! Ob tem je Stane izdal ducate ribiških knjig, 15 let izdajal, po moje najlepšo ribiško revijo Vode in mi, še dlje vsako leto izdaja ribiški koledar, ki mu ni enakega. Organizira ribiške dogodke, tekmovanja, izobraževanja, posvete, vodi ribiške turiste, fotografira, testira ribiški pribor, raziskuje in o svojih ugotovitvah, izkušnjah in doživetjih nesebično poroča. Poznajo ga in visoko cenijo vsi uredniki ribiških časopisov. Je edini resnično priznani ekspert za ribiški turizem. Na njegovo pobudo je bila leta 1999 ustanovljena Sulčarska sekcija, v Sloveniji je organiziral tri mitinge Evropske muharske federacije zapored, uspešno sodeluje z Ministrstvom za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano, zlasti s sektorjem za lovstvo in ribištvo, veliko spoštovanje uživa v strokovnih in poslovnih krogih... Globoko v zavest se nam mora vcepiti njegova definicija: »Tam, kjer je razvit ribiški turizem, so vode čiste, polne zdravih rib, ljudje pa so srečni, bogati in gostoljubni ter vedno in za vsako ceno pripravljeni ščititi naravno okolje, v katerem in od katerega živijo.« Brez poznavanja zgodovine tudi prihodnosti ne moreš načrtovati.

Po ribiško mu lahko samo zavidamo njegovo življenjsko pot. Je vizionar in promotor naprednih ribiških idej. Z ribiško palico in fotoaparatom je prepotoval svet in proučeval različne načine upravljanja z ribiškimi okoliši. Okoli njega se zbira cvet slovenske ribiške inteligence. Razmišlja in deluje tako hitro, da mu ni lahko slediti, vendar lahko njegov prispevek slovenskemu ribištvu prezre samo popolni slepec. In ko govorimo o njem ne moremo mimo njegove družine. Njegova ribiška družina so soproga Lidija, izjemna kuharica in moja najljubša vezalka umetnih muh, ter sinovi Matic, Mitja in Jan, ki so v letih najinega prijateljstva zrasli v krepke in pridne fante. Stanetu stojijo ob strani, pa najsi piše, lovi, kuha ali fotografira.

Staneta Omerzuja odlikuje izjemna volja do dela, široka paleta znanj, pogum, pokončna drža, neomajnost in odgovornost. Nanj se res lahko zanesete. Odličen tovariš in velik gospod, častilec lepote, narave in dobre družbe. Sam pravi, da: »Ribe in vino naredijo življenje fino« in jaz mu rad verjamem.

Srđan Despot Blaf, Lov i ribolov

 

zDSC 9065 150x150 Reference


Recenzija knjige Sulec in sulčelov v Sloveniji

DSC 1571 150x150 Reference

Recenzija knjige Sulec in sulčelov v Sloveniji od osvoboditve do osamosvojitve 1945 -1991

Razmišljanje je dovoljeno, posebno o sulcu mi je vedno v veselje. (Boris Skalin)

Pred nami je knjiga v kateri nam na več sto straneh avtor – urednik knjige Stane Omerzu predstavlja veliko podatkov o sulcu (Hucho hucho Linnaeus 1758 ). Knjigi je dal zveneč naslov:

SULEC IN SULČELOV V SLOVENJIJI OD OSVOBODITVE DO OSAMOSVOJITVE

1945-1991

To je druga knjiga, ki obravnava razmišljanja in dejanja Slovencev v zvezi s sulcem. Prva knjiga obravnava slično tematiko kakor druga. Nosi pa ime: SULEC, SLOVENSKI SULČARJI IN SULČJA LOV DO II. SVETOVNE VOJNE.

Slovenci se lahko s ponosom pohvalimo, da so naši predniki že pred 133 leti pisali in ukrepali v dobro sulcu. Takratna družbena ureditev je bila takšna, da so se morali prizadevniki, kakšen je bil Ivan Franke in njegovi sotrudniki, krepko trditi, da so dosegli marsikaj v zaščito sulca. Bili so vizionarji, ker so se zavzemali za lovopust, najmanjšo mero pri ulovu in začeli so s kontrolirano vzrejo sulca. Sulec je ponos Podonavja bil in mora ostati.

Stane Omerzu je skrbno zbral vse, kar je bilo napisano o sulcu v navedenem obdobju. Iz prispevkov napisanih o sulcu, ki so jih napisali ljudje različnih poklicev, lahko razberemo ponos, veselje, spoštovanje in skrb za sulca. Ponos ribiča, da je lahko postal sulčar, veselje, da se je družil s prijatelji-tovariši, veselje, ko je zapel sulca in ga premagal, spoštovanje do impozantnosti do te mere, da je bil spuščen marsikateri merski sulec. Skrb za usodo sulca v prispevkih je izražena v tem, da smo ljudje s svojo sebičnostjo krivi o usodi sulca.

Vzeli smo mu življenjski prostor, ki mu ga je dala narava. To je tisti prostor v katerem je neovirano živel in se razmnoževal. Iz sistematično razporejenih prispevkov v preteklosti, lahko razberemo učinek civilizacije na kvaliteto vode v slovenskih vodotokih. Statistični pregledi ulova sulca resno opozarjajo, da je sulec ogrožena vrsta. Drstišča, ki so jih vestni športni ribiči nadzirali, izginjajo. Celotna sulčja populacija v Sloveniji je bila potisnjena (zaradi človeka) v zgornje dele vodotokov, tja kjer se je sulec v preteklosti samo drstil in preživel mladostni čas.

Športni ribiči – sulčarji postanejo pri nas v Sloveniji naravovarstveniki. To je bilo čutiti iz razpoloženja piscev prispevkov v časopisju. Vzreja sulca ima v Sloveniji, ne samo čustven naboj, temveč predvsem praktičen pomen. Vlaganje sulca v vodotoke, različnih velikosti, začne dobivati na pomenu. Kar naravni drst ne zmore več, naj bi človek z znanjem in hotenjem pripomogel. Nedeljeno mišljenje vseh prizadevnikov v Sloveniji je, da smo uspeli preprečiti izumrtje sulca. Zasluge prištevamo ribogojcem in športnim ribičem, ki so v tem primeru resnični naravovarstveniki.

Predstavljeni prispevki v knjigi in njihov odmev, lahko smatramo kot »vox populi», katerega seme je v Sloveniji padlo na agar. Na nekem mednarodnem srečanju, kjer je bila tema »Zaščita in vzreja sulca», je bila izražena misel »sulec je ogrožena vrsta in skrb zanj ne sme poznati državnih meja»! Podonavske države, kjer je sulec državljan, so ustanovile posebno skupno komisijo, ki bdi nad dogajanji ob rekah in v njih. Nedavno je to komisijo vodila tudi Slovenija. Vodenje je izmenično. Zanimivo bi bilo vedeti, kaj pomeni uspešna skrb Slovencev za sulca pri aktivnostih omenjene komisije. Posebno, bi bilo zanimivo slišati, zgoraj navedeno misel, da ogroženost sulca ne sme poznati državnih meja. Nedavno je na porečju sulca izšla knjiga o sulcu, ki priporoča lov sulca od januarja do januarja! Ista knjiga pa navaja slovenske tehnološke dosežke pri vzreji in zaščiti sulca, brez navedbe avtorstva. V istem porečju je bil postavljen svetovni rekord - trofeja z ulovom sulca (155 cm in 35,5 kg ) 4. avgusta!

Nova knjiga pred nami ima neštete avtorje, ki jih je tovariš (tako se namreč med sabo spoštljivo nazivamo športni ribiči že od nekdaj) Stane Omerzu znal na svoj način predstaviti. Zavedajmo se, kaj pomeni svobodno in demokratično, napisati to, kar v resnici misliš. Zapisane misli sulčarjev so tako različne, domiselne, humorne, resne, nekaterim bi lahko dali celo literarno vrednost. Nekateri dogodki ob ulovu sulca in dogodkov okoli tega so zapisani tako, kot iskreno otroško veselje ob prvi igrači.

Vse, ki krojijo, ki bi lahko krojili in tega ne počnejo, da bi vsaj to populacijo sulca v Sloveniji, ki jo še imamo zaščitili, naprošamo, da postanejo naši sotrudniki ali vsaj »feni» dejanskih naravovarstvenikov.

Dr. Boris Skalin, junij 2016

DSC 1470 150x150 Reference


SULEC IN SULČARSKA SEKCIJA

1505340 969130923116264 5540068846696249034 n 150x150 Reference

Sulčarska sekcija in sulec

Sulec, ta čudovita riba, endemit, največji salmonid sladkih voda, sanje vsakega športnega ribiča, zlasti slovenskega, naseljuje naše vode. Skorajda samo še naše! Se dovolj zavedamo pomena sulca za naše vode? Stvar domoljublja je skrb za naravno in kulturno dediščino lastnega naroda. Kdor se tega ne zaveda je izdajalec ali pa najbolj milo rečeno škodljivec. Sulec je za slovenske ribiče pomembnejši od velike pande, sibirskega tigra ali nosoroga. Sulec je naša skrb!

Sulčelov je strast ki te prevzame. Ure, dnevi, meseci in leta lova so poplačani z enim samim prijemom te izjemne ribe. Mogoče tega ne razumejo čisto vsi, razumeti pa morajo, da je sulec v naših vodah živel veliko preden smo mi poselili te kraje. Sulec poseljuje samo pas podusti donavskega porečja. In kje ga lahko dobro lovite? Samo še pri nas! Zasluga gre modrim možem in strastnim ribičem, ki so uspeli to vrsto ohraniti, da v sulčelovu lahko uživamo tudi mladi ribiči. Zato hvala prof. Ivanu Franketu, dr. Avgustu Mundi, inž. Slavku Volku, Miranu Svetini, dr. Borisu Skalinu, Dušanu Bravničarju, Stanetu Omerzuju... Seveda nisem naštel vseh, naj mi ne zamerijo.

Sulčelov je bil vedno domena »višjega sloja« ribiške srenje. Skozi čas se je miselnost o sulcu in gospodarjenje z njim spreminjalo. V zadnjih dveh stoletjih prejšnjega tisočletja smo sulcu pošteno zagrenili življenje. S svojimi posegi in grozljivim onesnaženjem smo dodobra razdejali sulčevo domovanje in ga porinili na rob preživetja. Konec zadnjega tisočletja je bilo zelo težko sulca uloviti tudi v Sloveniji.

Leta 1999 je Stane Omerzu zbral peščico somišljenikov in ustanovili so Sulčarsko sekcijo. Njihovi poglavitni cilji so bili: zaščita sulca (Hucho hucho) kot vrste, dvig ribiške kulture, propagiranje športnega ribolova in ribiškega turizma, zbiranje podatkov o ulovih, revirjih in pogojih ribolova, pospeševanje kontrolirane vzreje in vlaganje sulca v naše vode, usposabljanje ribiških vodnikov, mednarodna izmenjava informacij in izkušenj, izdajanje knjig, prospektov, organizacija razstav o sulcu in sulčelovu, organizacija skupinskih ribolovov. In če pogledamo njihovo delo za nazaj nam je hitro jasno, da so ravno oni v veliki meri zaslužni, da sulca danes v Sloveniji lahko uspešneje lovimo, kot to pomnijo tudi najstarejši ribiči. Pisali so članke, snemali radijske in televizijske oddaje, tiskali plakate in promocijske zloženke, vodili domače in tuje novinarje po naših vodah, vodili ribiške turiste, organizirali skupne love in tekmovanja, organizirali sejemske predstavitve, preizkušali umetne vabe za lov sulca in kreirali nove. Zelo odmevna je bila velika sulčarska razstava v Erbergovih paviljonih graščine Dol v Dolu pri Ljubljani, pa prispevki o sulčelovu v znanstvenem zborniku Iz dežele Jurija Vege leta 2006, preparate sulcev so vozili po različnih ribiških in turističnih sejmih doma in v tujini. Še pred tem so o sulcu, skupaj z Ribiško zvezo Slovenije in Zavodom za ribištvo Slovenije natisnili informativno zloženko Sulec v nakladi 20 000 izvodov.  Knjiga Podust je leta 2003, v sodelovanju Centra za promocijo in pospeševanje športnega ribolova in ribiškega turizma in Ribiške zveze Slovenije, nastala samo zato, ker sulec brez podusti ne bi obstal. O ulovih sulcev in sulčarski »problematiki« so pisali v dnevno časopisje in v vse evropske ribiške revije. V petnajstih letih ni izšla ena revija Vode in mi, da v njej ne bi bil objavljen vsaj en prispevek o sulcu in sulčelovu, na vsakem od 17 velikih ribiških koledarjev izpred objektiva Staneta Omerzuja je bil vsaj en sulec. Odlično so sodelovali z različnimi televizijskimi ekipami, zlasti beograjsko ekipo Lov i ribolov. Leta 1999 je Stane Omerzu zbral gradivo, ga uredil in izdal knjigo Sulec, slovenski sulčarji in sulčja lov do II. svetovne vojne. Tako smo slovenski sulčarji dobili vpogled v zgodovino, razkrite so bile korenine našega športa. Že takrat pa je Stane Omerzu napovedal nadaljevanje te zgodbe. Zdaj držite v roki knjigo Sulec in sulčelov v Sloveniji od osvoboditve do osamosvojitve, kjer je zbrano vse kar je bilo objavljeno o sulcu v slovenskem Ribiču in še prej v Lovcu in Ribiškem vestniku od leta 1945 do leta 1991.

Takšno knjigo imamo na svetu samo Slovenci. Res je zajetna knjiga, vendar je v njej zbrano vse; podatki o sulcu, vsi ulovi, vsa doživetja, skrb in razmišljanja o sulcu - našem kralju, iz tega obdobja. Šele zdaj imamo dostop in dober vpogled v slovenski sulčelov, ki je temelj za razmišljanje v prihodnje.

Zavedam se pomena sulca v naših vodah, okusil sem vse tegobe tega športa in tudi najlepše plati. Ujeti velikega sulca je neprecenljivo ribiško doživetje, ki te zaznamuje za vse življenje. Zato sem z velikim veseljem in ponosom prevzel predsednikovanje Sulčarski sekciji v sezoni 2015/2016. Zlasti sem ponosen, da je ta izjemna knjiga izšla ravno v času mojega vodenja organizacije. Obljubim vam, da ne bomo mirovali tudi v prihodnje. Stane Omerzu že pripravlja veliko monografijo o sulcu, v kateri bo s sodelavci predstavil sulca, njegovo življenjsko okolje, najlepše slovenske sulčarske revirje, načine ribolova... Posneli smo in še snemamo vrsto televizijskih oddaj o sulčelovu v Sloveniji, samo uspeh pa lahko zaželimo tudi slovenskim proizvajalcem umetnih vab za sulca. Sulec je pomemben za prepoznavnost Slovenije v svetu. Po sulcu se nas bodo zapomnili! Pomislite, kako in kaj k temu lahko vi prispevate.

Na koncu bi se rad zahvalil vsem mojim predhodnikom, ki so vodili Sulčarsko sekcijo in upam, da se bom spomil vseh. Hvala Stane Omerzu, Božo Klešnik, Matjaž Moder, Edo Januš, Dušan Gaberc, Gregor Dinghauser, Nenad Radovan, Matej Debeljak, Jure Ramovž, Aljoša Savič, Miha Fink, Marko Barišić, Saša Kladnik...

Pridružite se nam!

Gašper Kosec, predsednik Sulčarske sekcije v sezoni 2015/2016

Logo Sulcarska Sekcija Rdece 150x150 Reference


Sandra Dimić - promotor športnega ribolova Srbija

13912704 10206777378969428 6933306179362419353 n e1479312845205 150x150 Reference

Iako se ne poznajemo dugo... po nekad mi se čini da ga zapravo poznajem ceo život. Kroz njegove fotografije obišla sam svet a kroz pojedina njegova izlaganja shvatila da je on u stvari mala, pokretna enciklopedija. Osim toga što poseduje ogromno znanje i iskustvo o ribolovu koje prenosi onima koje to zanima na jedan veoma specifičan način odlikuje ga i jedna skoro zaboravljena osobina...Skromnost... Po mom mišljenju je zaslužan za veliki deo slovenačke lestvice ka gore, kako u ribolovu tako i u predstavljanju jedne lepe države sa kojom je upoznao svet. Veoma je predan svakom poslu koji započne a iznad svega... dobar prijatelj. Poznavati njega je pravo bogatstvo u malom. Osim detalja koje nosi ribolov i forografija, naučio me je i po neku životnu lekciju koju i danas primenjujem. Jedan je Stane...

14425370 1017221798386822 4690842930751111441 o 150x150 Reference


Promocija i razvoj ribolovnog turizma bez Staneta i Racoona? Kako?

DSCN1740 150x150 Reference

Slovenija je definitivno jedna od najlepših mušičarskih destinacija na svetu. U to sam čvrsto ubeđen, jer nas je kroz »deželu« uzduž i popreko proveo Stane Omerzu. Zajedno smo proputovali svet, ali u Sloveniju se uvek rado vraćamo. Več više od dvadeset godina snimamo emisije o ribolovu i lovu. Kada izmontiramo material sa zadnjih snimanja biće to preko trideset emisija o lovu i ribolovu samo u Sloveniji. Stane je uvek znao šta, kako, kada, sa kim i zašto. Nije ga uvek lako pratiti ali je njegov način rada i razmišljanja garancija za uspeh. Naše emisije su obišle svet i oduševile sportske ribolovce na svim kontinentima. Sretni smo što smo u mogučnosti da svojim radom možemo uticati na ribolovačku svest, zaštitu prirodne sredine, popularnost sportskog ribolova i razvoj ribarskog turizma. Stane Omerzu je jedan od retkih eksperta za ribarski turizam i razvoj tog vida turizma nemoguće je zamisliti bez njega, ne samo u Sloveniji nego mnogo, mnogo šire. Pitate li se kada odakle i zašto toliko sportskih ribolovaca dolazi baš u Sloveniju? Stane Omerzu je postavio definiciju sportsko ribolovnog turizma i veliki je autoritet u svetu sportskog ribolova. Čitajte njegove knjige, njegov magazin Vode in mi, slušajte njegova predavanja i gledajte naše emisije.

Jovan Simonović, autor i snimatelj emisije „Lov i ribolov“

lovribolov logo jpg 150x150 Reference


20 godina prijateljstva i uspešne poslovne saradnje

DSC 7998 e1425635327561 150x150 Reference

  Već pune dve decenije JOVAN PRODUCTION d.o.o. je vodeća nezavisna srpska tv produkcijska kuća specijalizovana za sadržaje povezane sa prirodom. Naše emisije sa tematikom iz ribolova i lova se, osim na programima Radio televizije Srbije (RTS), emituju i na mnogim domaćim i stranim tv kanalima. Putovali smo, pecali, lovili i snimali širom sveta, od Amerike do Australije. Posebnu pažnju posvećivali smo promociji nama tako dragih predela na prostoru čitave bivše Jugoslavije, među kojima Slovenija zauzima posebno mesto. Zahvaljujući Stanetu Omerzuu i njegovom centru „Racoon“, ovu predivnu zemlju, koju sa pravom zovu zeleno srce Evrope, obišli smo uzduž i popreko. Snimali smo na Soči, Lepeni, Tolminki, Idrijici, Bači, Trebuščici, ali i na Savi, Bohinjskom i Bledskom jezeru, Unici, Krki, Radeščici, Savinji, Lahinji i Kupi. U više od 20 polučasovnih storija predstavili smo neke od najatraktivnijih, uglavnom, mušičarskih revira u Sloveniji. Sa zadovoljstvom smo prihvatili najnoviji Stanetov predlog da počnemo sa promocijom voda u kojima živi mladica, to jest sulec, najveća i najatraktivnija salmonidna riba. Zato smo, od nedavno, postali česti gosti na Savi i njenim pritokama i u zimskom periodu. Ta snimanja će se tek nastaviti, a znajući Staneta i njegovu ljubav prema svim ribama biće i drugih zanimljivih projekata. Zaista, boljeg vodiča i organizatora naših putešestvija po najjužnijoj alpskoj zemlji nismo mogli naći.

 

Autor emisije „Lov i ribolov“

Srđan Despot Blaf


Pred objektivom Staneta Omerzuja

DSCN3410 150x150 Reference

Pred objektivom Staneta Omerzuja

Družino Omerzu poznam že mnogo let. Sodelovati in prispevati k Stanetovi reviji Vode in mi in promociji ribiškega turizma pa sem začela, ko sem imela le 14 let. Stane me je odpeljal na Cerkniško jezero, kjer sem prvič lovila ribe, hkrati pa sva naredila tudi prve fotografije. Vse to je bilo zame nekaj novega in nisem vedela kaj naj pričakujem. Pozorno sem sledila njegovim navodilom in naredila sva odlične fotografije. Čudovitemu poletnemu dnevu na Cerkniškem jezeru so sledili še drugi ribolovi in fotografiranja. V štirih letih sem se s Stanetom veliko naučila o fotografiji, športnem ribolovu, ribah, naravi... V tem času sem postala pravi ribič, najbolj pa me veseli, da sva s Stanetom oba zadovoljna z mojimi fotografijami. Kot fotograf je zahteven, resen, včasih celo strog in neusmiljen, njegove fotografije pa navdušujejo ribiče po vsem svetu. Z njim sem postala uspešna, saj moje fotografije krasijo že četrti Veliki ribiški koledar zapored, neredko pa se pojavim tudi v tujih ribiških revijah. Zelo rada delam s Stanetom in pri tem neizmerno uživam. Veselim se vsake nove revije Vode in mi.

Vsakič, ko me Stane ali Lidija pokličeta, če bi šla z njimi, niti ne pomislim, samo vprašam, kdaj lahko pridem. Naša druženja so vedno odlična dogodivščina polna zabave, odlične hrane, smeha in druženja z zanimivimi ljudmi. Vsakič nam Stane pripravi kaj novega, drugačnega, zame tako nenavadnega in zanimivega. Vsaka naša foto seansa je nepozabno doživetje zase, k najinemu uspehu pa še dodatno prispeva Lidijin make up.

Zarja Vigred Klun


SINIŠA SLAVINIĆ RIBIČI & RIBE O STANETU

10250189 10203713128899326 2686715144550753295 n 150x150 Reference

- Zašto ne loviš ribu? Izgleda velika ludost, što i jest, ali postane najveća strast. I brani čovjeka od drugih ludosti. Svijet se može rušiti, a ti ćeš nepomičan buljiti u vodu. Najveća mudrost u životu je da čovjek pronađe pravu ludost. Da je vlast pametna, naredila bi svima: udicu u šake, pa na rijeku, lovi ribu! Ne bi bilo buna ni nereda. Kažem ti lovi ribu, Ahmete Šabo!
Eto, tako je preko mule Ibrahima Meša Selimović, u svojoj „Tvrđavi“ savjetovao Ahmeta Šabu. A tu sam ludost već odavno spoznao i upoznao. Čovjek uvijek misli da nema većih luđaka i zaljubljenika od njega samog u tako nešto kao što je ovaj naš ribolov. No, morao sam kapitulirati kada sam prije, pa ima već tridesetak godina upoznao Staneta. Mislim da je to bilo na jednom od onih još ljubljanskih sajmova lova i ribolova, tamo devedeset i neke, prolog stoljeća. Dakle, već tada sam morao skinuti kapu Stani za ono što je radio, a do danas, kada bi stavili na jedno mjesto sve one knjige koje je uredio, napisao, sve one filmove koje je snimio, časopise koje je uredio („Vode in Mi“), fotografije koje je snimio, kada bismo nekako materijalizirali sva ona putovanja i ribolove na kojima je bio, sve ono što je napravio za slovenski, ali i šire, ribolov – pa ne znam da li bi to negdje sve stalo. Malo je takvih među nama na ovim prostorima, a uz sve to još i da je vrstan ribolovac, spiner, mušičar, vezač muha, organizator kulinarskih priredbi… Sve je to stigao do sada napraviti Stane, a znam da i dalje radi. Kako mi reče, tijekom našeg zadnjeg susreta u Ljubljani, paralelno radi na tri knjige, završava novi broj časopisa… A tu je i njegova divna obitelj na koju je također prenio svoju ljubav prema ribolovu. A kad god zatrebam neku fotografiju ili nešto za moj časopis „Ribiči & ribe“ i Stane i supruga mu Lidija su tu. Nema problema. Hoću reći ima ljudi na koje ste ponosni što ih uopće poznajete, a posebice sretni što su vam prijatelji, i što su, kao i ribolov, utjeha, civilizirano, pitomo, ljekovito zanimanje (i podrška, kad je zatrebate, dodao bih) kao što to kaže Luis Marden.
Pa dobro Stane, kad sve to stigneš?
Siniša Slavinić, urednik Ribiča & riba


SAVO MARTINOVIĆ

562409 2042781365229 1968334671 n 150x150 Reference

Savo Martinović o Stanetu

Sa Stanetom Omerzu i firmom Racoon družim se više od 30 godina i proveli smo mnogo nezaboravnih zajedničkih druženja, ribolova... Divan je drug i prije svega veliki čovjek.U svojim brojnim knjigama i ribiškim časopisima na najbolji način predstavio je ne samo vode i prirodne lepote Slovenije nego i samu Sloveniju kao otadžbinu koju mnogo voli. Njemu i njegovoj porodici, posebno gopođi Lidiji, želim da i dalje svojim radom doprinose u očuvanje tradicije i običaja bratske nam Slovenije!

Savo Martinović


Milomir Mišo Starčević

DSCN9364 150x150 Reference

Šta reči o Stanetu?

Prvo nesto lično:

Ne mogu odrediti  i tačno reči trenutak kada ti neko postane prijatelj .kao što postoji kap koja prepuni posudu kada je punite, tako nakon niz godina i ugodnih druzenja, postaje onaj koji ti napuni srce i dušu.

Stane je jedan od redkih ljudi za koje mogu da kažem da mi je prijatelj.

A sada nešto  o Stanetu i njegovom radu u sferi ribolova i riboovnog turizma:

Čoveka poštuju i vrednuju onoliko koliko doprinosi društvu i prirodi, a Stane je čovek koji je na našim prostorima a i šire veoma poštovan i uvažen.

Svojim talentom opštenja sa ljudima, ume perfektno da prenese,(kako učeščem na raznim tribinama, predavanjima, organizovanjem raznih manifestacija za propagiranje svega što je vezano za sportski ribolov i ribolovni turizam, tako i putem svog časopisa i izvrsnim fotografijama), suštinu zašto treba da se družimo medjusobno, a i sa prirodom, kako da unapredimo uživanje i odmor uz ribolov,  kako da ljude vračamo na reke jezera u prirodu i tu prirodu i vode da poštujemo čuvamo i volimo.

Perfektno predstavlja i sve ono što vam može ponuditi odredjena reka, sam život oko tih reka i tih podneblja a samim tim vas edukuje i usmerava. Mnoge fotografije Stanetove vam nemo mogu ispričati  razne dogadjaje, bolje nego neki opširni  informativni tekstovi.

Svi projekti  za koje se Stane prihvati,  unapred  se zna da če uspeti. To možemo zaključiti i po broju knjiga i publikacija koje je objavio i izdao.

Mnoga poslovna okupljanja u sveri ribolova i turizma kao što su sajmovi i razna predavanja su siromašnija  bez prisustva Omerzua. Svojim entuzijazmom, vizijom, edukovanjem utiče na pozitivna kretanja u toj sveri. Postao je most bivše Jugoslavije i šire preko kog se ljudi okupljaju radi jednog cilja “lepote življenja u blagodatima reka i prirode.”

Vode in mi je jedan od retkih časopisa te vrste koji je opstao na prostorima nekadašnje Jugoslavije, to nam govori kakva je tradicija časopisa i sa koliko ljubavi i entuzijazma se radi  na tom časopisu.

Mnogi proizvodi  bi mnogo teže postali poznati i “brendovi”(kao moj “GOLDY”) da nije Stane svojim talentom predstavljanja i upoznavanja publike  o proizvodu naveo ljubitelje ribolova na zainteresovanost i sami isprobaju i love na njih. Zato sam veoma zahvalan Stanetu.

Često sam se pitao zašto Stane radi to što radi .Došao sam do zaključka da to radi jer je srečan ako uspe  da ostvari  ono za šta se zauzme, a zauzima se da sadašnje generacije žive i uživaju na rekama uz ribolov i sve ono što prati ribolov i  prirodi  bolje nego ranije, a krajnji cilj je da buduče generacije budu  zadovoljne što su u nasledje dobili prirodu i reke sačuvane od današnjih generacija.

Milomir Mišo Starčević (Goldy)


Beseda o Stanetu Omerzuju

Plestenjak STANE 150x150 Reference

Stane Omerzu je ribič, ribiški popotnik, vodnik in fotograf, pisatelj in publicist, filmski producent in založnik, urednik revije Vode in mi - revije za aktivno preživljanje prostega časa v naravi, sicer pa direktor Centra za promocijo in pospeševanje športnega ribolova in ribiškega turizma Racoon. Nenehno se zavzema za dvig ribiške kulture in širjenje ribiškega in ribogojskega znanja, je aktiven promotor naprednih ribiških idej. Njegove članke in fotografije objavlja večina ribiških časopisov na ozemlju nekdanje Jugoslavije in po Evropi. Posnel je vrsto filmov o lepotah ribolova na slovenskih in tujih rekah. Zavzema se za razvoj sonaravnega turizma, saj se močno zaveda pomena zdravega in čistega okolja ter njegove cene v sicer bogatih, a z naravo sprtih velikih mestih po Evropi in svetu. Jasno mu je tudi, da pri nas ni prostora za masovni turizem in je trdno prepričan, da smo Slovenci lahko gospodarji zelenega raja pod srcem Evrope. Zaradi tega je izdal več kot dva ducata knjig, od ribiških vodnikov, ribiških monografij, zgodovinskih pregledov slovenskega ribištva, ribiškega leposlovja, do strokovnih priročnikov o boleznih rib, lovu posameznih vrst rib, dimljenju rib… »Če želimo biti ribiško turistično privlačni, moramo ohraniti svoje avtohtone ribe. Zlasti sulca, podust, soško postrv…« Evropska muharska federacija mu je zaupala licenco za Slovenijo in Balkan, na kar je v Sloveniji organiziral tri Evropske letne muharske mitinge zaporedoma. Tolmin 2004, Bohinj 2005 in Unica 2006. Njegova zasluga je FFF-Slovenia. Za ihtiološkega raziskovalca, takrat predsednika itiološkega društva Slovenije Primoža Župančiča je uredil, oblikoval in izdal knjigo v obliki barvnega atlasa v hrvaškem in slovenskem jeziku: Rijetke i ugrožene slatkovodne ribe jadranskog slijeva Hrvatske, Slovenije i Bosne i Hercegovine.

Kot ekspert za ribiški turizem je deloval v okviru japonske organizacije JICA, pri pomoči v vojni porušene Bosne in Hercegovine in organizaciji ribiškega, eko in kmečkega turizma pri njih. Vodil je komisijo za ocenjevanje projektov in programe izobraževanja bosansko hercegovskih turističnih delavcev v Sarajevu, Jajcu, Mostarju, Bohinju, Brežicah in na Dvoru na Krki. Pred petimi leti so ga imenovali za urednika znanstvenega zbornika Iz dežele Jurija Vege. Trenutno ureja tretji zvezek znanstvenih del navedenega zbornika., V Senožetih že četrto leta organizira lokalni ekološki sejem V naravi ob Savi, kot strokovni vodja sejma. Je pobudnik in organizator velikih kulinaričnih tekmovanj, predvsem v pripravi ribjih jedi, lovskega golaža in gobove juhe v Brestanici, Laškem, Šinkovem turnu, Snoviku, Gornji Radgoni, Senožetih... Ocenjuje ribjo čorbo na različnih mednarodnih tekmovanjih doma in v tujini. Kuharskih tekmovanj se je večkrat udeležil tudi kot tekmovalec. Pohvali se lahko z zlato kolajno za ribjo čorbo v Prekmurju, z 8. mestom na največjem tovrstnim tekmovanju Zlatni kotlič v Novem Sadu, je pa tudi edini tujec, ki je kdaj koli zmagal v kuhanju fiš paprikaša na madžarskih velikih kuharskih tekmovanjih. Pod okriljem svojega Centra za promocijo in pospeševanje športnega ribolova in ribiškega turizma je ustanovil tudi Sulčarsko sekcijo, organizacijo, ki je odločilno vplivala na to, da sulec v Sloveniji ni več ogrožena vrsta in da športni lov na to plemenito ribo postaja del slovenske prepoznavnosti ter vedno bolj pomemben del ribiško turistične ponudbe naše dežele. Ves čas deluje tudi kot ribiški vodnik. Aktivno zagovarja dejstvo, da je ribiška kulinarika eden od vrhov ribiške kulture. Tujce vodi po slovenskih vodah, domače ribiče pa po svetu od Španije do Mongolije. Predvsem je vodil tuje novinarje in televizijce. S srbsko ekipo Lov i ribolov so posneli več kot 150 televizijskih oddaj in potopisnih reportaž, od tega več kot dvajset na slovenskih vodah. Nazadnje so posneli Lov sulca v okolici Ljubljane, Zgornjo Savinjsko dolino in pa Kočevsko in zgornjo Kolpsko dolino. Od prve oddaje je sodelavec turistične televizijske oddaje Uživajmo. Za fotografijo je dobil nekaj mednarodnih priznanj, ravno fotografija pa je eden od močnejših adutov njegove revije VODE IN MI. Že 16 let izdaja tudi Veliki ribiški koledar.

Konec leta 2010 je zaključil raziskovalno nalogo, ki mi jo je zaupalo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije z naslovom: Analiza trga oz. določitev ribjih vrst z dobrimi tržnimi možnostmi za naslednje ribje vrste: šarenka, potočna postrv, soška postrv, potočna zlatovčica, jezerska zlatovčica, sulec, lipan, soški lipan, krap, linj, smuč, ščuka, som, podust, beli amur srebrni tolstolobik, sivi tolstolobik, jegulja, jesetri, veslokljun, tilapije, ameriški somič, afriški som, postrvji ostriž, potočni raki, brancin, orada, školjke užitne; užitne klapavice in ladinke.

Študiral je živinorejo na Biotehnični fakulteti na Rodici. Bil je ustanovitveni član Društva rejcev vodnih živali. V veliko veselje pa mu je delo testnega ribiča in promotorja ribiške opreme, ki prestane najzahtevnejša testiranja (Hardy, Greys, Ugly Duckling, Alex, Goldy, Monarch Dok, Carp System, Idra…).

S svojimi sodelavci in prijatelji že leta organizira ribiški dan za otroke brez staršev, največkrat v sodelovanju s humanitarno organizacijo Sonce v srcu. Za vse slovenske petošolce pa pripravlja ribiški strip, ki bo otrokom, njihovim staršem in učiteljem pomagal razumeti pomen zdravega naravnega okolja in bogastva naših voda ter pomena športnega ribolova in ribiškega turizma. Aktivno sodeluje pri programih, ki se izvajajo v okviru Evropskega sklada za ribišvo in trajnostni razvoj ribištva.

Slovence, kot urednik spletne strani radjemribe.si poskuša prepričati, da večkrat posežejo po ribjem mesu. Zato vsak dan za naše ljudi pripravlja nove kulinarične recepte za pripravo jedi iz rib in morskih sadežev. »Če kdo ribjega mesa ne mara, ga pač še ni poskusil pripravljenega na način, ki bi mu ustrezal«. Tri leta zapored je na sejmu Otroški bazar v Ljubljani osvojil priznanje za izjemen sejemski nastop, kjer je predstavljal Ministrstvo za kmetijtvo in okolje oz. njihov Sektor za lovstvo in ribištvo. Odlično sodeluje tudi s Pomurskim sejmom, kot član strokovnega sveta za sejem Lov.

S svojimi knjigami, revijo Vode in mi in televizijskimi oddajami ter predavanji želi, da bi se Slovenci bolj zavedali lepote in bogastva svoje dežele, pomena rib za duhovno in telesno zdravje sodobnega človeka.

Poznamo ga po definiciji razvitega ribiškega turizma:

»Tam, kjer je ribiški turizem razvit, so vode čiste, polne zdravih rib, ljudje pa so srečni, bogati in gostoljubni ter vedno in za vsako ceno pripravljeni ščititi naravno okolje v katerem in od katerega živijo.«  


SONCE V SRCU

DSCN1683 150x150 Reference

Revija »Vode in mi« in Stane Omerzu

DSC 0377a 150x150 Reference

Revija »Vode in mi« in Stane Omerzu

Revija "VODE in mi", je edini revialni tisk v Sloveniji, ki kompleksno obravnava NAS in VODO. Vodo, ki brez nje niti dežja ne bi bilo. Oprostite, jaz tako razmišljam - razmišljanje je dovoljeno, baje je celo priporočljivo, preden "ustreliš kakšnega kozla".

Rad preberem prispevke, ki jih v VODE in mi objavi Stane Omerzu, ustanovitelj, urednik in lastnik revije. Ne samo to, tudi domiselen in prodoren novinar je, ki z idejami tako hiti, da se mora sam sebe včasih zadrževati. To, nas nekaj, ki včasih kaj napišemo v "VODE in mi", združuje. Pogrešamo možnost, da bi bili še kje drugje tako uslišani. Možnost, da lahko objaviš svoje misli, je spodbuda za nadaljnja razmišljanja.
Visoko zvenečih razprav, poročil in mnenj o globalnih spremembah v zvezi z vodo okrog nas in za nas je precej. Priznanje avtorjem, da to počnejo - vendar, zdi se mi, da je preprostih prispevkov kjerkoli v javnih občilih in revijah, premalo. Konkretnih obravnav dogodkov, namer presojanj, obsojanj, priznanj in slično v zvezi z vodo in nami - organskih odvisnikov od vode, pa pogrešam. To možnost nam daje revija, ki ima že naslov takšen, da gre za vodo. Razmišljam in se mi zdi, da tudi g. Stane Omerzu, misli tako, da njegova revija ne "misli", da naj vsebina prispevkov obravnava samo vodne prebivalce - ribe in druge organizme. To je ribolov in naše uživanje ob tem. Priznam, da je obvladovanje misli okrog vode obsežno in po znanju zahtevno.
Tudi kompromisi različnih gledanj in vedenj o vodi so nujni. Avtorji, ki veliko vedo o vodi, naravi in o nas, imajo možnost - dovolite, da rečem - tudi dolžnost, da kaj napišejo. Revija "VODE in mi", nam ponuja to možnost.

Lep pozdrav !

Julij, 2014, BORIS SKALIN

 


20 let s Stanetom Omerzujem

DSCN9891 150x150 Reference

Po dvajsetih letih skupnega življenja lahko rečem, da je Stane Omerzu nadvse ljubeč mož in velik vzornik svojim sinovom. Stane je nemiren duh, ki nenehno raziskuje, potuje, piše, fotografira, predava, ustvarja, pomaga, svetuje. Odlikuje ga širok spekter znanja, pokončna drža, ljubezen do narave, ribolova in neverjetna volja do dela. Življenje in delo z njim je privilegij in ob njem vsi dovzetni rastemo in postajamo boljši ljudje. Svoje prijatelje in sodelavce rad zbere ob kotličku in kozarcu dobrega vina. Ribe so rdeča nit njegovega življenja. Ribe v vodi, ribe na trnku, ribe v kotličku, pod peko in na žaru, ribe v knjigi, ribe na fotografiji, filmu… Od kar ga poznam, si prizadeva za zaščito narave in razvoj ribiškega turizma in ker ga dobro poznam, vem da ne bo odnehal. Ponosna sem na njegovo delo in pri vsem, kar je napisal mu ne morate očitati najmanjše napake. Življenje in delo z njim je neprecenljiva izkušnja, veliko sem se od njega naučila, in za vsak trenutek sem mu hvaležna. Prisluhnite mu tudi vi. Na njega se lahko zanesete.

Lidija Omerzu

Referenca

DSC 0107 150x150 Reference

V poslu je izredno pomemben dogovor in beseda. Veliko je ljudi, ki govorijo in obljubljajo, ampak brez dejanj. S Stanetom sva sodelovala že pri nekaj projektih in vedno je med nama steklo kot dogovorjeno, s čimer sva brezmadežno dokazala vrednost dane besede.

Ne glede na posel, se pa lahko Stanetu zahvalim za vso medijsko podporo, ki mi jo je med redkimi v Sloveniji nesebično ponudil pri promoviranju našega produkta, v katerem je prepoznal odlično promocijo za slovenski ribiški turizem.

 

Boštjan Lipnik

ustanovitelji in CEO RibiskeKarte.si


Od udice do kuharice

IMG 150x150 Reference

Referenca

DSCN5628 150x150 Reference

Poznava se že dobri dve desetletji in morda še kakšno leto več. V prvih začetkih najinega sodelovanja sva se srečevala zgolj v uredništvu Ribiča, kjer sem bil dobro desetletje in pol glavni in odgovorni urednik revije. Stane mi je kar nekaj let prinašal v uredništvo zanimive prispevke, izbrane po njegovem strokovnem okusu, nekatere pa tudi po želji urednika oziroma uredništva. V novinarstvu so roki oddaje rokopisa v tiskarno in od tu v ekspidit in med bralce, zakon! Kdor ne zmore ali pa teh zakonitosti noče upoštevati, se ga uvrsti med nezanesljive in temu posledično sledi zahvala za sodelovanje. Taka so namreč nenapisana pravila in zahteve slehernega urednika.

S Stanetom Omerzujem takih ali podobnih težav sploh ni bilo! Svoje prispevke je redno prinašal v uredništvo in na predsedstvu RZS sem ga vedno postavljal za zgled vestnega in natančnega sodelavca. Tak je Stane zagotovo tudi še danes, čeprav so se najine poti sodelovanja že pred leti razšle, ostale pa so stare prijateljske vezi neokrnjene vse do danes. In take naj bodo tudi v prihodnje!
Stane Omerzu sodi po svojem zdajšnjem delu med timske sodelavce z veliko mero individualnega naboja. Če tega ne bi imel v sebi, zagotovo ne bi zmogel narediti vsega tega kar je storil za razvoj slovenskega in ne samo slovenskega ribištva, kajti njegova dela so v nenehni povezanosti z naravo ter segajo daleč v Evropo in svet. To je s svojimi prispevki in knjigami že zdavnaj dokazal! Zagotovo je zmožen postoriti še veliko več. Poznam ga in to bo zagotovo zmogel. Še posebej ob razumevanju svojih najbližjih; soproge Lidije in sinov, osnovnošolcev Matica, Mitja in Jana, ki že varno ter z veseljem in radostjo spremljajo delo svojih staršev, vedno povezanih s stroko, znanjem in naravo. Družina Stanetu Omerzuju veliko pomeni. Ga krepi in spodbuja. Sam se tega komaj zaveda, kajti delo in samo delo ter ustvarjanje za blagor drugih, je njegov cilj. Včasih previsoko dvigne svojo glavo, ki le nekoliko preveč štrli iz množice ljudi, ki takega tempa dela in delovnih navad enostavno niso vajeni. In kaj je pri tem najbolj pomembno, da zna v pravem trenutku glavo potisniti med množice in jo z novo zagnanostjo ponovno spraviti na pravo mesto. To so zares izjemne vrline samo nekaterih in med te sodi tudi Stane Omerzu!

Ljubljana, 4.9.2008

Tone Urbas

Nekaj besed o delu gospoda Staneta Omerzu-a

S14G31 150x150 Reference

Einige Worte über die Arbeit von Herrn Stane Omerzu

Die Welt der Angelfischerei befindet sich in einem enormen Umbruch. Die Zeiten, an denen Fisch willkürlich und systematisch entnommen wurde, sind vorbei. In Anbetrscht der immer knapper werden Ressource »Wasser« und schrumpfender Habitate ist es wichtig geworden, sich ernsthaft für den Erhalt dieses Ökosystems einzusetzen. Weltweit haben das zahlreiche verantwortungsbewusste Angler begriffen, es ist erster Linie diese Interessengruppe die sich um einen effektiven Naturschutz unter der Wasseroberfläche kümmert…und finanziert!
Herr Stane Omerzu hat das schon seit Jahren begriffen. Über seine Zeitschriften ist er bemüht, der Angelfischerei in Slowenien ein modernes Gesicht zu verschaffen – und der Erflog seiner Zeitschriften ista us ökologischer Sicht für Slowenien ein Schritt in die richtige Richtung.
Ich unterstütze Herrn Omerzu in seiner Arbeit so weit mir das möglich ist. Ohne Menschen wie ihn sähe es unter Wasser viel trauriger aus, als das der Fall ist. Die Gewässer von heute brauchen uns Angler – und Menschen wie Stane Omerzu.

Prevod:
Nekaj besed o delu gospoda Staneta Omerzuja

Svet ribolova se nahaja na eni ogromni prelomnici. Časi, ko se se ribe divje ter sistematično jemale vodam, so mimo. Če pomislimo, da je vir »voda« vedno redkejša ter habitati vedno manjši je postalo zelo važno, se zavzeti zelo resno za ohranitev ekosistema. V svetu so mnogi odgovornosti zavedajoči se ribiči dojeli svojo odgovornost, da o učinkovitem naravnem varovanju pod vodno gladino prav oni skrbijo...ter tudi financirajo!
Gospod Stane Omerzu je to dojel že pred leti. Preko njegove revije se trudi, ribolovu v Sloveniji narediti en moderen obraz – in uspeh njegove revije je iz ekološkega vidika za Slovenijo korak v pravo smer.
Jaz podpiram gospoda Omerzuja pri njegovem delu, kolikor mi je le mogoče. Brez ljudi njegovega kova vidim vodo pod njeno gladino v mnogo slabšem stanju, kot pa v resnici je. Vodovje današnjega dne potrebuje nas, ribiče – ter ljudi, kot je Stane Omerzu.

Saarbrücken, 29.08.2008

Olivier Portrat
Novinar in ribiški fotograf

Referenca

dia35 150x150 Reference

Zelo vesel sem, da me je Stane Omerzu povabil k sodelovanju pri ustvarjanju knjig Dolina reke Trebuščice in Baška grapa. Tako smo na lep način prikazali še dva od biserov našega Posočja. Užitek je bilo delati z mladim urednikom, ki tako široko obvlada pero, fotoaparat, vezalski primež in muharsko palico.

Marjan Fratnik

Da,Omerzu, Stane COVEK,LIK i njegova dela!

DSCN0830 150x150 Reference

Provesti zivot na ovoj zemlji a ne upoznati Omerzua,isto je kao ne znati nista o zivotu-provesti ga uzalud u neznanju,potrositi pescani sat i umreti uzalud,a ne ostaviti trag i pozitivno delo iza sebe.

Na ovaj nacin zelim se zahvaliti gospodu Bogu,sto sam ga upoznao.Ribolovac sam,zivim i radim u blizini meni najlepse reke Drine,koja mi je podarila najlepse trenutke detinjstva,prve ulove,prve ljubavi,pored reke postao sam covek,zrela licnost.

Ziveti u "rezervatu",i misliti da covek zna sve na ovom svetu i biti tvrdoglav,odlika je mog naroda,ali nenamerno i zlonamerno,vec iz neznanja koje je posledica desavanje ne ovim prostorima.

A onda 13.09.2007.godine desila se ribolovacko-avanturisticka ekspedicija MONGOLIJA 2007 u kojoj sam ucestvovao,kao i Omerzu.

Dani provedeni u netaknutoj prirodi,kakva je od nastanka sveta,surovim uslovima,pokazuje odlike i karakter ljudi,kako stari kazu "na muci se poznaju junaci"!

Zahvaljujuci Omerzuu i Mongoliji,moj pogled na zivot postao je drugaciji,zahvaljujuci njegovoj pozitivnoj energiji i znanju u oblasti prirode,zastite iste,naucio sam mnogo toga i moram priznati bilo me je sramota koliko sam bio neuk,tj.koliko covek zivi u neznanju.

Po povratku iz Mongolije pokusavam iskoristiti i preneti znanje koje sam naucio zahvaljujuci Stanetu,na svoje sugradjane i edukovati iste,da cene,vole i cuvaju prirodu,kao i njen zivot!

I dan danas posmatram fotografije iz Mongolije koje je Stane napravio i ovekovecio.Te fotografije uticale su na mene da postanem ljubitelj fotografije u prirodi.Sada ribe koje ulovim ne zavrsavaju u tanjiru,vec su ovekovecene fotografijom i vracene u reku.

Stane,Drina ti je zahvalna,upravo zahvaljujuci tebi,reka dobija stari sjaj i zivot i istu se vraca polako.

16.09.2008.godine odlazimo opet za Mongoliju,ovog puta bez tebe,u svemu oseca se velika praznina,nedostajaces nam mnogo,tvoj osmeh,tvoja fotografija.Pokusacu deo tvog znanja i iskustva da iskoristim i ovekovecim fotografijom,kad se vratimo prvi dobijas fotke da procenis da li sam nesto naucio,a mislim da jesam.

Puno pozdrava i nakon Mongolije vidimo se na Drini,ili u Sloveniji,svejedno,jedan je svet,jedan zivot.

Miodrag Čirić Čiro

Referenca

DSCN1522 150x150 Reference

Gospoda Staneta poznam že več let. Vem, da gospod Stane Omerzu dela za promocijo Slovenije v tujini, dela za promocijo športnega in rekreacijskega ribolova, vem, da je sposoben organizator različnih ribiških in drugih, predvsem kulinaričnih prireditev.

Gospod Stane je tudi založnik različnih publikacij z različno temo. To so razne monografije, priročniki in vodniki. V enem od teh sem sodeloval kot soavtor, Stane pa piše tudi v tuje publikacije.
Vode in mi, revijo katero urejuje kot urednik g. Omerzu, dopolnjuje naše slovenske časopise in glasila. Teme so različne, tudi v tej reviji so zanimivi strokovni članki, ki služijo izobraževanju ribičev in ribogojcev, poleg tega pa z bogatim slikovnim gradivom popestruje razne članke na temo, narava, lov in ribolov…
V njegovi prodajalni Racoon najdemo poleg domače strokovne revije še razne druge domače in tuje dokumente (knjige, revije, elektronske medije), kateri obravnavajo različne outdoor dejavnosti.
Stane se je pogumno povezal v pozitivnem ribiškem smislu s predstavniki bivših jugoslovanskih republik. V tujini vodi med drugim različne mednarodne seminarje, ki so tudi mednarodno priznani.
Stane je eden redkih pravih naravovarstvenikov Slovenije, ki se bori za ohranjanje določenih vlažnih in vodnih biotopov, prav tako se bori za endemita porečja Donave – sulca, našega kralja voda. Istočasno je oživel sulčarsko sekcijo, ki združuje ljubitelje te plemenite ribe pri njenem avtohtonem ohranjanju v naših vodah. Žal čas teče in ni pravega posluha s strani tistih, ki so službeno zadolženi za ohranjanje narave.
Leta 1999 je firma Racoon d.o.o. izdala knjigo Bolezni sladkovodnih rib. v mojem poklicu, katerega opravljam, ni dovolj nam pristopne strokovne literature na to temo, posebno pa ne poznam nobene izdaje knjige na to temo do tega datuma v slovenskem jeziku. Pri imetnikih zookultur rib je ta knjiga dosegla dober odmev. Izdaja te knjige je bila pionirsko delo. Tudi knjiga o prekajevanju rib – dimljenju rib je orala ledino pri naših ribičih in ribogojcih. Zadnje delo, ki sem ga dobil v roke, katerega je urejeval Stane, Iz dežele Jurija Vege, Zbornik občine Dol pri Ljubljani je unikatno. Ne poznam nobenega novejšega slovenskega dela pri katerem je opisana tako obširna zgodovina, običaji kraja, zoologija, botanika določenih vrst rastlin, gobe itd. Knjiga je vsestranska in je dobro didaktično delo za marsikaterega učenca, dijaka, študenta in drugega, katerega zanima ta košček Slovenije.
Ne vem, ali gospoda Staneta bolj pozna Slovenija ali tujina?!

Maribor, 2. spetember 2008

Tomaž Kristofič

Gospod Stane Omerzu je človek s katerim je čudovito sodelovati

DSC 0002 150x150 Reference

Gospod Stane Omerzu je človek s katerim je čudovito sodelovati, ne glede na to, ali gre za založniški, novinarski ali kakršenkoli drugačen projekt. Brez dvoma je na svojem področju široko razgledan, ne manjka pa mu niti svežih idej in iniciative za njihovo izpeljavo. Trud in čas, ki ju posveča svojemu delu, sta dobro vidna v obliki knjižnih in periodičnih izdaj, kot tudi na družabnih dogodkih, kjer pogosto sodeluje s celotno družino. Najpreprostejše ga lahko opišem kot srčnega človeka, ki se z vsemi močmi trudi drugim približati naravo, ohranjati njeno lepoto in izkoristiti bogastvo slovenskih voda. Hvaležna sem, da lahko z njim sodelujem, saj zna kot dober voditelj iz svojih sodelavcev spraviti na plan skrite potenciale, biti kritičen kadar je treba, na koncu pa tudi uživati v skupnih dosežkih.

Sara Koncilja
univ. dipl. bibliotekarka in univ. dipl. oblikovalka vizualnih komunikacij

Referenca

DSC 0509 150x150 Reference

Covek je, od postanka sveta, najduze bio povezan sa prirodom, stoga je normalno, da ce danas, svaki svoj slobodan trenutak iskoristiti za uzivanje u svemu onome sto nam ona pruza. Casopis '' Vode in mi '' veoma je dobar pokazatelj lepota koje se mogu naci u svetu koji nas okruzuje, daje citaocu obilje informacija i ideja, poziva coveka da stiti prirodu kao deo svog zivota, i slikovito daje do znanja koliko je sretan onaj koji od prirode zivi, i sa prirodom zivi.

Nevena Aleksić
Turisticni delavec in fotomodel

PISNO PRIPOROČILO

DSCN6680 150x150 Reference

V imenu podjetja Božnar in partner, vizije tiska d.o.o. izjavljam, da že več kot leto dni sodelujemo z gospodom Stanetom Omerzujem, direktorjem podjetja Racoon d.o.o. Sodelovanje je uspešno na različnih področjih poslovne dejavnosti, predvsem na področju grafike.

Sodelovanje s podjetjem Racoon d.o.o. in še posebno z gospodom Stanetom Omerzujem temelji na zelo zdravih poslovnih odnosih. Z njegovim prizadevanjem ter prizadevanjem vseh njegovih sodelavcev pa se je razvilo v zelo uspešno poslovanje.

Veseli smo, da lahko sodelujemo s tako kooperativno osebo kot je gospod Stane Omerzu in njegovo podjetje.

 

Matjaž Sivka, direktor
BOŽNAR & PARTNER d.o.o.

Referenca

DSC 0573 150x150 Reference

Naše sodelovanje z g. Stanetom Omerzujem se je začelo v letu 2012, nadaljevalo pa tudi letos v okviru Otroškega bazarja, sejma za družine, ki že 8 let zapored poteka na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani in vsako leto privabi več kot 36.000 obiskovalcev. G. Omerzu je tako v okviru lanskega kot tudi letošnjega Otroškega bazarja kot koordinator aktivnosti na razstavnem prostoru Ministrstva za kmetijstvo in okolje (Sektor za lovstvo in ribištvo) poskrbel za pripravo programa in izvedbo promocijskih aktivnosti za večje vključevanje rib v našo vsakdanjo prehrano. S prizadevanjem, da bi v Sloveniji jedli čim bolj zdravo in okusno, je tako skupaj s sodelavci obiskovalcem omogočil, da so se seznanili s ponudbo celotnega ribiškega sektorja in okusili številne ribje dobrote. G. Omerzuja odlikujejo izredna profesionalnost, strokovnost, odlično poznavanje področja, na katerem deluje, ter neizmeren entuziazem. Pri načrtovanju in izvedbi aktivnosti se drži dogovorov, je izredno zanesljiv, predvsem pa poln zanimivih idej. Sodelovanje z g. Omerzujem mi je bilo v čast in veselje in se ga nadejam tudi v prihodnje. Maja Plohl, vodja projekta Otroški bazar pri podjetju Proevent d. o. o.

Maja Plohl
Proevent d. o. o.

Z veseljem pričakujem vsako novo številko revije Vode in mi

IMG 6330 150x150 Reference

Z veseljem pričakujem vsako novo številko revije Vode in mi, saj je v vsaki veliko dobrih in zanimivih člankov. Revija je dosegla svoj namen – je vez med sedanjim modernim nemirnim načinom življenja in neokrnjeno naravo. Revija ni namenjena samo ribičem, je za vsakogar, kateri uživa v naravi in njenih skrivnostih, pa tudi lovcem in tistim, ki imajo radi kaj lepega. Rad sodelujem z Gospodom Stanetom Omerzujem, saj je vedno poln izvirnih idej in energije. V njegovi družbi je živahno in prijetno. Njegova človeška toplina je tudi del njegovega družinskega bistva, saj vsakič, ko se srečam z družino Omerzu ne moremo mimo druženja in vnetega kramljanja z Gospo Lidijo Omerzu. Njuni sinovi pa uživajo v naravni kulturi in njenem raziskovanju, kar je dandanes prava redkost.

Upam, da s svojimi malimi prispevki pomagam pri tem uspehu!

Jurij Mikuletič

Stane Omerzu je dober prijatelj in človek

IMG 5201 150x150 Reference

Stane Omerzu je dober prijatelj in človek, ki vedno ve kaj je potrebno storiti, razgledan, premišljen in predvsem zaljubljen v naravo, vode in ribolov. Že več let vlaga velike napore in se trudi zbližati ljudi z naravo, jim pokazati preprostost, lepoto in pomembnost voda in življenja okoli nas. Izdaja revijo, piše knjige, vodi razne seminarje, tečaje, je odličen ribiški vodič, fotograf in popotnik. Tako naprej in še veliko uspehov.

Jure Ramovž

RACOON

JANEZ 12 150x150 Reference

Kar nekaj mesecev je že minilo od prvega mojega sodelovanja s podjetjem RACOON in direktorjem Stanetom Omerzu. Najprej nisem verjel vsem besedam, da se podjetje ukvarja s toliko stvarmi, ki so povezane z naravo. No po uspešni delavnici z bosanskimi turističnimi delavci na Dvoru na Dolenjskem, pa so najini stiki oživeli. Jaz kot naravoslovni fotograf, stane kot organizator, trgovec, vodič, ribič in kar je najpomembnejše – pravi naravovarstvenik.

Spoznavam revijo VODE IN MI in se spoznavam z vrstami rib. Šele sedaj vidim, kako je moje znanje na področju voda in njenih prebivalcev šibko. Kot fotografa me navdušujejo fotografije v reviji, ki jih v večini posname Stane sam. Priskočim na pomoč in v nekaj revijah se že najdejo moji prispevki z fotografijami v smiselno oblikovani celoti ter z odličnim tiskom. V reviji najdem polno člankov o vodah in naravi po svetu. Vidim , da je priljubljena Donava, pa Mongolija, vendar ne zanemarja naših voda, Krke, Save itd. Stane pozna vse slovenske vode in je natančno seznanjen s stanjem rib in z ribolovnim turizmom na njih. Opažam, da ni dovolj motivacija ampak tudi naravna danost – lahko bi rekel talent. Vse to Stane ima, vseskozi pa je prežet z ljubeznijo do svoje domovine ter svoje družine.

V razgovoru hitro izvem, da podjetje organizira ribolov v Romuniji, da se hkrati udeležujejo
Ribiških srečanj ter da je v pripravi kar nekaj publikacij, s tem, da je nova revija že na poti.
Tudi sam naravi posvečam veliko svojega časa, pa vendar sem za Staneta pravi vajenec. Nestrpno že čakam novo revijo z novo vsebino, novimi izzivi, novim programom podjetja RACOON ter upam, da se bo v naši domovini našel še kakšen takšen entuzijast, ki ves prosti čas in še več posveti naravi …

Janez Papež, AFIAP
umetnik ARTIST

Že dalj časa z veseljem sodelujem z g. Stanetom Omerzujem

IMG 6329 150x150 Reference

Že dalj časa z veseljem sodelujem z g. Stanetom Omerzujem, založnikom moje knjige »Spomini na lov«, ki je izšla letos spomladi. Za založnika sem si g. Omerzuja izbral ker ga cenim kot človeka, kot esteta in velikega ljubitelja narave, njenih lepot, neokrnjenosti. Zato so tudi njegova predavanja v tu in inozemstvu na zavidljivi strokovni višini, kot tudi revija »Vode in mi«, ki jo izdaja.
Ljubljana 01.09.2008

Aleksander Guzelj dr.med.mag.sc

Stane Omerzu je neizogibna osebnost v Sloveniji (in širše)

IMG 0849 150x150 Reference

Stane Omerzu je neizogibna osebnost v Sloveniji (in širše) za vse tiste, ki se ukvarjajo z ribiškim turizmom, ribogojstvom ter vsemi vidiki dejavnosti povezanih z vodnimi revirji. Zelo dobro se zaveda kompleksnosti in multidisciplinarnosti na svojem področju, tako da je z svojim znanjem (ki ga nenehno izpopolnjuje) povezovalni člen, ki z veliko strasti in energije zbira v svoji bližini strokovnjake iz raznih področij. Gre za vrhunskega analitika ribiškega turizma in neumornega popotnika, ki poskuša najboljšo ribiško prakso iz samega svetovnega vrha uporabiti v Sloveniji. Najelitnejši klienti iz tujine spoznavajo bogastvo naših voda preko g. Omerza, ki jih zna spremeniti v redne obiskovalce.

Njegova revija in mnoge publikacije v slovenščini so pravi zaklad, ki pričajo o njegovi veri in zaupanju v slovenski ribiški potencial saj iz ekonomskega stališča le-te ne morejo biti donosne zaradi majhnosti prebivalstva Slovenije. V veliko čast mi je, da sodelujem z g. Omerzom že niz let z pisanjem poljudno znanstvenih člankov v reviji »Vode in mi«. Kot ribogojec-veterinar imam priložnost približati bralcem problematiko reje, biologije, ekonomije, zdravstvenega varstva rib in mnogo drugih aspektov, ki so pomembni za uspešno izvajanje ribiškega turizma.

Danijel Gospić, dr.vet.med.

Matej Debeljak

DSC 0637 150x150 Reference

Stane Omerzu, ob izidu knjige Dimljenje rib

Ribič, publicist, založnik, ribiški popotnik in vodnik, direktor Centra za promocijo in pospeševanje športnega ribolova in ribiškega turizma, sicer pa ljubitelj dobre družbe, poznavalec vinske kapljice in velik gurman. Ob vsem tem se lahko samo vprašamo, kako to, da ta knjiga ni izšla že prej. Ni šlo, kajti Stane piše in ureja še druge knjige, snema ribiške filme, rafta na Uni, piše za ducat revij, fotografira, brska po zgodovini slovenskega ribištva in lovstva, razmišlja o sulcu, organizira ribiška in kulinarična tekmovanja, v ribolov pa uvaja tudi svoje tri sinove. Še dobro, da mu žena Lidija stoji ob strani. Kdor pozna Staneta, bo mirno podpisal "peticijo o zaščiti rakunov" v Sloveniji. Najlažje jih boste opazovali na Racoonovem ribiškem prazniku v Brestanici, vsako zadnjo soboto v aprilu. Kakor pri jelu tako pri delu.

Uredniku Stanetu Omerzuju je ponovno uspelo zbrati ključne poznavalce stroke in prakse na temo dimljenja rib. Še več, avtorjem je uspelo zbrati osemdeset kulinaričnih napotkov za pripravo jedi iz dimljenih rib. S takšno zbirko receptov se ne more pohvaliti nobena knjiga na to tematiko, ne v slovenski in ne v tuji strokovni ali poljudni literaturi. Po objavi tega dela ne vidim več razlogov, da Slovenci ne bi priredili in pojedli več rib in s tem jedli bolj zdravo, bolj raznoliko in bolj okusno hrano. Avtorjem se lahko zahvalimo za vse gurmanske užitke, ki sledijo.

Matej Debeljak, 2002

zdimljenje1 150x150 Reference


PLIVA SPORTSKE AKTIVNOSTI

IMG 3422 150x150 Reference

Referenca

stanko uvodnik1 150x150 Reference

Revija Vode in mi, je krasen most med sodobnim človekom in naravo. Pod njo se podpisuje Stane Omerzu, ki je iz kotlička za užitke v naravi s svojim znanjem in ljubeznijo do neokrnjene narave, vode in športnega ribolova ustvaril Center za promocijo športnega ribolova in ribiškega turizma, ki ga visoko cenijo ribiške veličine po vsej Evropi, zdaj pa tudi čez lužo. Že pred leti je naša agencija Stanetu podelila plaketo »Ambasador slovenskega ribolova«. Ponosen sem, da je tudi moje ime v tej čudoviti reviji in dobro mi de občutek, da sem k Racoonovem uspehu in odličnemu sodelovanju med našimi narodi in ribiči po svojih močeh prispeval tudi sam.

Stanko Popović
mecen ribiškega založništva v bivši Jugoslaviji in lastnik revije Ribolovački magazin iz Novega Sada

Referenca

386032 186383574782517 258572598 n 150x150 Reference

Revija Vode in mi je odlična in kot poznam urednika, bo vsaka naslednja številka še lepša, boljša in debelejša. Športnega ribolova in ribiškega turizma v Sloveniji si brez Stanetovega Centra sploh ne predstavljam več. Vse kaže na to, da tudi vsa ostala svetovna ribiška javnost razmišlja na ta način. To Stane Omerzu dokazuje s svojo sulčarsko sekcijo, profesionalnim vodenjem na najlepše vode, s svojimi ribiškimi in kulinaričnimi tekmovanji, svoje zaupanje pa mu je izkazala tudi Federatin of Fly Fishers in mu zaupala Euro meeting FFF, ki bo 30. maja letos v Tolminu. Stane nikoli ni pozabil na prijatelje.

 

 

 

Vjekoslav Vrbanić
urednik Športskega ribolova, Samobor

Referenca

url 150x150 Reference

Kot obrtnik in podjetnik sem zelo zaposlen. Mnogokrat tudi za dopust ni časa. Z branjem revije Vode in mi se spočijem. Uredniku sem zaupal svojo družinsko in poslovno zgodbo, ki jo boste kmalu lahko dobili v roke kot knjigo z naslovom Hiša usnja Herman – haloška zgodba o uspehu. Vendar je to šele začetek najinega sodelovanja pri promociji Haloz in naših turističnih potencialov. Navdušuje me njegova predanost in profesionalnost.

Herman Kokol
Hiša usnja Herman, Dolane

Referenca

jpg 00005337 150x150 Reference

Z revijo Vode in mi sem se prvič srečala med pripravamina sejemsko prireditev LOV, sejem lova in ribolova v Gornji Radgoni. Bila sem prijetno presenečena. Prepričana sem bila, da je revija namenjena samo strokovnim bralcem - ribičem, pa sem presenečena, a z veseljem našla marsikaj tudi zase. Sem ljubitelj narave, gibanja v naravi in opazovanja lepot, ki nam jih riše narava. V reviji je mnogo sestavkov o lepih doživetjih v naravi ob druženju s prijatelji. Branje te popelje v svet, ki je daleč od težkega vsakdana.

Vesela sem tudi, da smo z g. Omerzujem našli stično točko pri pripravi in organizaciji predstavitve ribištva na sejmu LOV, ki je bil od 7. do 9. 5. 2004 že drugič na Pomurskem sejmu v Gornji Radgoni. Želim si in prepričana sem, da bo naše sodelovanje tudi popestrilo marsikatero stran zanimive revije Vode in mi.

Mateja Jaklič
Pomurski sejem

Referenca

drina52 150x150 Reference

V FFF smo bili enotni, da je Stane Omerzu edini resni kandidat za vodenje FFF-Slovenia. S svojim ugledom in vplivom je sposoben organizacije in vodenja najzahtevnejših projektov in prireditev. Lani smo mu zaupali organizacijo Euro meetinga FFF –Europe, kar je nedvomno velika čast in priložnost za Posočje in slovenski ribiški turizem. Tudi v Beogradu z veliko nestrpnostjo čakamo vsako novo številko revije Vode in mi.

Dr. Aleksandar Ivanović
Fly casting inštruktor FFF, Beograd

Referenca

IMG 1747 150x150 Reference

Tri leta zapored je Stane Omerzu organiziral mitinge za FFF-Europe. Na mitingu v Bohinju sem tudi sam opravil test za licenco Fly casting inštruktorja. Zelo dolgo se že poznava in vedno sem pri njemu dobil pravi nasvet. Slovenci ste lahko srečni, da imate Staneta Omerzuja. Brez njega ribiški svet ne bi bil takšen kot je in če bi ga bolje poslušali in sledili njegovi misli, bi ta bil še boljši. Slovenskega ribiškega turizma si ne predstavljam brez Staneta, njegovih knjig, filmov, člankov, revije Vode in mi. Okrog njega so se zbrali tudi najboljši ribiški vodniki. Srbski muharji smo mu dolžni zahvalo za pomoč pri izdelavi programa Muharske federacije Srbije. Učimo se od najboljših.

Ivan Dragoljović
Fly casting inštruktor EFFA

Referenca

DSC 0048 150x150 Reference

Slovenski vinogradniki imamo srečo, da je urednik tako lepe revije in direktor Centra za promocijo tudi velik ljubitelj in poznavalec vina. Zelo sem počaščen, da imajo v tako ugledni hiši najraje ravno moj Rumeni muškat. Za Racoonov center pripravljamo posebno polnitev najboljšega vina iz naše kleti. Na zdravje iz Počehove!

Boris Rožman
vinogradništvo in sadjarstvo, Družinska kmetija Rožman

S podjetjem Racoon si delimo dvorišče

Tjasa Kolenc 063 150x150 Reference

Po zaslugi Staneta Omerzuja je moj Caffe Delfin postal zbirališče ribičev, fotomodelov, poslovnežev, novinarjev in številnih drugih znanih ljudi. Stane je s svojimi fotografskimi razstavami in svojimi gosti dal pečat k prepoznavnosti našega lokala in v veliki meri pripomore k dobremu vzdušju v Delfinu. Zato mu z velikim veseljem vsako jutro skuham kavo in prinesem časopis. Lahko se pohvalim, da sva najboljša soseda

Tjaša Kolenc

Referenca

CELO KRAP SINKOV TURN 084 150x150 Reference

V imenu Društva Sonce v srcu za prostovoljno pomoč, bi rada izkoristila priložnost omeniti Staneta Omerzu in njegovo podjetje Racoon d.o.o. ter številne dosežke na njegovem področju dela.
Razumemo, da ima Racoon zelo pomembno vlogo pri razvoju turizma v Sloveniji, vključno s snemanjem in produkcijo različnih dokumentarnih filmov, pisanjem knjig s tematiko vezano na ribolov in naravne lepote Slovenije in tujine. Gospod Omerzu je prav tako organizator številnih dogodkov vezanih na ribolov in ribiški turizem. Te prireditve temeljijo na nacionalni in internacionalni ravni ter so izredno uspešne v povezovanju ključnih osebnosti in ustvarjanju novih idej ter napredka v ribiški industriji in turizmu. Ne vemo za nobeno drugo podjetje, ki bi bilo tako uspešno na tem področju.
Gospod Omerzu je pokazal izjemno iniciativo in sposobnost uspešnega in hitrega doseganja ciljev; kar se je izkazalo tudi pri pomoči našemu društvu, skupnemu sodelovanju ter uresničitvi naših ciljev. Kreativnost pri njegovem delu je izredno opazna. Veselimo se našega nadaljnjega sodelovanja ter mu želimo veliko uspeha v prihodnosti.

Sharon Fox
Vice-President Sonce v Srcu

Referenca

DSC 0144 150x150 Reference

Med listanjem revije Vode in mi imam občutek, da so prispevki, ki opisujejo naravo in vode, kot bi brali moje misli in usmeritve. Ob prebiranju le-te pa sem dobil kar nekaj idej, kaj bi še bilo dobro videti in občutiti. S Centrom za promocijo smo lansko poletje organizirali čudovito kulinarično prireditev in vesel sem, da se Racoonovi prijatelji tako dobro počutijo v naših Termah.

Ivan Hribar
direktor Term Snovik

Pri Stanetu občudujem pogum, vztrajnost in izredno ljubezen do narave

jpg 00002638 150x150 Reference

To odseva v njegovi reviji Vode in mi, muhah, knjigah, koledarjih, filmih in izboru prijateljev in sodelavcev. Vedno sem rad delal z njim in ponosen sem na najino sodelovanje.

Goran Hodžič
snemalec

Referenca

DSC 0093 150x150 Reference

Revijo, kot je Vode in mi, slovenski ribiči enostavno potrebujemo. V njej najdemo članke o športnem ribolovu, ribogojstvu, lovu z lokom, fotolovu, sokolarjenju, turizmu, povezanim z našo bogato naravno dediščino… Revija ni omejena na članstvo v ribiških in lovskih organizacijah, vrata uredništva so odprta tudi novim idejam in drugačnim mnenjem ter marginalnim skupinam, ki jih velike monopolne organizacije pogosto dušijo.

Dr. Jože Ocvirk
direktor Zavoda za ribištvo Slovenije

Martin Bratanič

DSC 0050 150x150 Reference

Kaj je Center za promocijo in pospeševanje športnega ribolova in ribiškega turizma in kdo je Stane Omerzu

Podjetje Racoon trgovina, založba, turizem ter Center za promocijo in pospeševanje športnega ribolova in ribiškega turizma je Stane Omerzu ustanovil leta 1995. Velika ribiška strast in ljubezen do narave sta ga prikovala ob vodo, potepinski duh pa ga je popeljal na vse naše vode in še daleč preko naših meja. Zavedel se je lepote, ki jo naša dežela premore, našega vodnega bogastva, obenem pa se ga je loteval strah pred hitrimi koraki civilizacije in njenimi težkimi stopinjami. Odločil se je postaviti v bran okolja v katerem je bil srečen. Neokrnjene narave, vode in življenja v njej. V petintridesetih letih življenja in tridesetih letih ribolova si je nabral znanja in izkušenj, ki jih je pripravljen deliti z nami. Kakor je športni ribolov postal smisel Stanetovega življenja, tako je tudi njegov Center postal gonilna sila slovenskega ribištva. Pod streho svojega Centra je namreč zbral lepo število somišljenikov, ljubiteljev narave, častilcev lepote in domoljubov. Da, tudi domoljubnost lahko izražamo v skrbi za naravno okolje. Stane Omerzu ima namreč vizijo o razvoju Slovenije - zelenega ribiškega raja za športne ribiče iz vsega sveta. Prepričan je, da je dobro voden ribiški turizem edina rešitev za ohranitev naših voda. Neumorno prepričuje naše ribiške funkcionarje, turistične delavce, ribogojce in gostince o pomenu ribiškega turizma, ribiškega in ribogojskega znanja. Sam pravi: »Slovenija je zeleno srce Evrope .Z naravnim bogastvom in znanjem, ki ga premoremo, bomo lahko čisto spodobno živeli od čiste in neokrnjene narave. Še več, s tem si bomo pridobili spoštovanje razvitih in bogatih, ki te možnosti nikoli niso imeli ali pa so jo že zdavnaj  zamudili. Razvitemu svetu moramo ponuditi tisto, kar so sami že zdavnaj zapravili. Čisto, neokrnjeno naravo z vsem bogastvom rastlinskega in živalskega sveta, ki smo ga v Sloveniji ohranili predvsem zaradi ljubiteljev narave organiziranih v Ribiški in Lovski zvezi Slovenije.  Povsod po svetu, kjer je ribiški turizem razvit, so vode čiste, z obilico življenja v sebi, ljudje ob takšnih vodah pa gostoljubni, ker se zavedajo, da bodo živeli  zdravo in bogato le dokler bodo vzdrževali naravno ravnovesje in varovali naravne danosti. Trezno gospodarjenje z našim naravnim bogastvom nam lahko omogoči debel kos turistične pogače na najlepši možni način . Zadnje čase niso ne lovci in tudi ne ribiči ljubljenci javnega mnenja. Toda nalijmo si čistega vina. Brez dobro organiziranega ribištva in lovstva pri nas ne bi bilo več ne rib ne divjadi. Nekoliko smo zaspali pri obveščanju javnosti. Večina ljudi, ki se aktivno ne ukvarja  z  lovom ali ribolovom ne pozna izraza »lovsko pravično ali pa našteti deset vrst naših avtohtonih rib. To moramo popraviti!« In to v Centru za promocijo in pospeševanje tudi počnejo. Še več, to počnejo z zanosom, ki bi ga lahko primerjali z zagnanostjo brigadirjev udarnikov v mladinskih delavnih brigadah naše polpreteklosti, kateri pripada večina naših ribiških funkcionarjev, in če posplošimo funkcionarjev nasploh. Lovci imajo odlično glasilo Lovec, katerega urednik je bil tudi inž Mirko Šušteršič, avtor te knjige in izredno strokovno Zlatorogovo knjižnico. Ribiči pa imajo založbo Racoon iz katere so v zadnih letih dobili kar nekaj vrednih knjig od ribiške kuharice, vodnika po ribolovnih vodah, strokovnih priročnikov do leposlovja. Sledile so številne promocijske zloženke, plakati, strokovni in poljudni članki v mnogih ribiških revijah, radijske oddaje, sejemske predstavitve, 14 televizijskih oddaj o Slovenskih vodah in ribolovu z Beograjsko televizijo… Temu verjetno sledi tudi lastna filmska produkcija. Za razvoj ribiškega turizma je nujen dvig ribiške kulture na vseh ravneh. Slovenske vode in gozdovi si to vsekakor zaslužijo. V Valvasorjevem raziskovalnem centru uspešno sodelujemo s Centrom za promocijo športnega ribolova in ribiškega turizma na področju razvoja ribiškega in obvodnega turizma v Posavju. Za naše Posavje se zadnja leta močno trudi tudi Sulčarska sekcija omenjenega Centra.

In kako to, da se je naš založnik odločil za izdajo lovskih knjig?

Najprej iz ljubezni do narave in pa iz spoštovanja do avtorja inž. Mirka Šuštaršiča. Staneta sta najprej navdušila dela Za divjimi svinjami in Spomini na jelene v katerih avtor, kot upravnik kraljevih lovišč v Baranji opisuje lov in gospodarjenje s plemenito divjadjo. Avtor nam je z vso spretnostjo svojega peresa in ostrino lovčevega očesa opisal bogate izkušnje iz lova na divje svinje in jelene, ki si jih današnji lovec skorajda ne more več nabrati. Pa tudi Baranja je oddaljena skoraj petsto kilometrov. Prava lovska ali ribiška strast pa bo zanemarila to razdaljo in se pustila vsrkati Baranjskim loviščem, lepotam naravnega parka Kopački rit, panonskemu melosu in Baranjski kuhinji. Trikotniki so od nekdaj burili človeško domišlijo, tale med Dravo in Donavo vas bo prevzel. Stane Omerzu se je tam celo poročil.

Martin  Bratanič

svinje1 150x150 Referencedirektor Valvasorjevega raziskovalnega centra Krško, 2001


Referenca

P1010035 150x150 Reference

Revija Vode in mi je tisto, kar sodoben človek, odtujen od življenja in narave, enostavno potrebuje. Urednika revije krasijo lastnosti iskrenega ljubitelja narave in vsega živega. Še zlasti pa me veseli, da je na široko odprl vrata likovnim ustvarjalcem. Ponosen sem, da sem dobil možnost opremiti knjigo inž. Mirka Šušteršiča Za divjimi svinjami, ki je izšla v založbi Racoon. Name Stane Omerzu lahko računa kadar koli!

Andrej Militarov
slikar

Nataša Kosmač

sulec1 150x150 Reference

BESEDA O UREDNIKU

Prvič sem Staneta srečala, ko sem pri njem kupila kotliček – za užitke v naravi. Bil je tako prepričljiv – zdaj vem, da je lahko biti prepričljiv, če imaš toliko mnogovrstnih izkušenj s potepanj po naravi – da sem v mislih čisto jasno videla vse bodoče piknike, ki jih bom doživela s svojim kotličkom.

Stane živi tisto, kar pripoveduje. Vsakič ko pride z ribiških popotovanj, o svojih vtisih pripoveduje s takim navdušenjem, da dobim občutek, da v mojem življenju nekaj manjka. Pa čeprav je to »le« opazovanje drsti sulcev in brzic na Krki ali čolnarjenje po Zbiljskem jezeru. In Stane se rad uči, združuje svoje delo in svoje sanje na zavidanja vreden način. Pripoveduje mi, da je Slovenija raj za ribiče, da takih voda na tako majhnem koščku zemlje nima nihče in da tega ne smemo zapraviti. Kadar le ima čas, pride v našo knjižnico in prelistava Ribiče, tuje revije , strokovno literaturo. Verjame modrosti starih ribičev in prepričan je, da se mora znanje ohraniti, širiti . . .

Zato tudi obstaja Racoonova založba, ki z veliko entuzijazma ( ja, še obstaja, le veliko redkeje naletimo nanj), a žal pogosto brez posluha in podpore uradnih ribiških inštitucij, neumorno pripravlja in izdaja knjige, ki naj bi krajšale ribičem proste urice in njihovo ribičijo naredile polnejšo in plemenitejšo. Zadnja, že peta iz Racoonove založbe, govori o sulcu; ribi, ki ima svoje posebno mesto v glavah in srcih slovenskih ribičev. Ribolov na sulca je za ribiča dogodek, na katerega se dolgo pripravlja, opazuje naravo in čaka na ugodne razmere.

Nikoli ne bom pozabila, ko je nekega oblačnega in neprijaznega dne poklical Marko:«Mam ga!«. Vsem je bilo takoj jasno,kdo je deležen tako posebne pozornosti. Ob poslušanju ribiških zgodbic o ribolovu na sulca lahko razumemo strast ribičev celo tisti, ki nam za ribičijo ni prav mar. In prav o tej strasti in znanju slovenskih ribičev, ki se je nabiralo dolga stoletja govori pričajoča knjiga. Zdaj je Stane lahko prepričan, da stvari ne bodo šle v pozabo.

Tej knjigi, kakor tudi vsem naslednjim, predvsem pa seveda Stanetu, želim veliko pozitivnih misli in dobrih odmevov. Verjamem, da bo vztrajal pri svojem delu in tudi v naslednjem tisočletju razširjal ribiška obzorja. Le prisluhniti mu morate. Verjemite, da je vredno.

Nataša Kosmač, 1999

531995 363476063690660 246441490 n 150x150 Reference


REFERENCE - RIBOLOV NA DOLENJSKEM, V POSAVJU IN BELI KRAJINI

LidijaStane 150x150 Reference

 

Beseda o avtorju knjige Ribolov na Dolenjskem, v Posavju in Beli Krajini

Ob Stanetu sem izvedla, kaj je ribiška strast. Zaradi te strasti je Stane nenehno nekje ob vodi, najsi bo to z ribiško palico, kotličkom ali fotoaparatom. Kakor bi se bal, da bo kakšen trenutek lepote šel mimo, ne da bi ga on zaznal. Stanetu je lepo ob vodi tudi takrat, ko vse druge zebe, jih grizejo komarji, jim smrdi po mulju in trohnobi, se jim gabijo pijavke ali se bojijo kač. Ure in ure je sposoben oprezati za ribami, vodnimi ptiči, mečkati dele obvodnih rastlin med prsti in jih ovohavati ter mrmrati njihova latinska imena.
Če sem hotela biti z njim, sem morala tudi sama obuti ribiške škornje.Rad me vzame s seboj, vendar mu vedno ni lahko slediti. Z njim sem spoznala to čudovito deželo in z veseljem vam priznam, da lepših potokov, rek in jezer nisem videla nikjer. Spoznala pa sem tudi veliko Stanetovih prijateljev, odličnih ribičev, njihovih razumevajočih in nerazumevajočih žena, ljudi, ki se zavedajo pomena čistoče slovenskih voda in življenja v njih. Seznanil me je z mojstri ribiške kuhinje in poznavalci žlahtne vinske kapljice, ki so bili ponavadi tudi botri dobrega razpoloženja. Najlepše so bile noči preživete ob tabornem ognju, ob večerji iz kotlička, ob ribiških zgodbah na robu verjetnosti in seveda ob ribiških potegavščinah, ki so se tako spontano porajale. Ribolovu in ribiški druščini dolgujeva veliko lepih trenutkov, vendar pa bi Staneta lahko opisala tudi kot ribiškega samotarja. Prvič zato, ker ga zanimajo kraji, ker lovi večina ribičev. Njega vlečejo nedostopni kraji, neprehodne goščave ni mu težko preplavati kanala, da pride do svojega priljubljenega »štanta«. Rad lovi na krajih, kjer ribe niso vajene človekove družbe.
Tako dobro kot pozna slovenske vode Stane Omerzu, jih pozna le še malokdo. Niso mu tuje ne Sava ne Drava, Krka, Unica, Sotla, Soča, Kolpa in ne Cerkniško jezero, štajerski ribniki, Bled in Bohinj, svoj trnek rad namoči tudi v morje. Knjigo v vaših rokah pa je posvetil razvoju ribiškega turizma v svojem kraju, kot sam pravi Brežicam, misli pa na celo Dolenjsko, Posavje in Belo krajino. Še zlasti slednja ga je navdušila s svojo gostoljubnostjo in prijaznostjo ljudi ter seveda z lepoto Kolpe, pravega raja tudi za najzahtevnejše ribiče. Svojo vizijo »Zelene Slovenije-ribiškega raja« vam bo razlagal na dolgo in široko in ne boste našli argumentov, da bi mu ugovarjali. Enostavno ne sprejema dejstva, da je nekaterim dobro tudi sedaj, da nimajo višjih zahtev in da jim je za »njihov« ribiški turizem prav malo mar.

Lidija Kalvarešin, 1997

ribolov1 150x150 Reference


Nenad Bahtijari

Sava revir C 026 150x150 Reference

Stane Omerzu in Ribiči s srcem in žlico

Avtor knjige »Ribiči s srcem in žlico« Stane Omerzu se je rodil leta 1966 v Brežicah. Kjer je nekaj let pozneje v Pohanci pri Artičah ujel svojo prvo ribo - potočno postrv.

Odraščal je na Štajerskem na Ptuju, kjer je končal osnovno in srednjo kmetijsko šolo. Njegova zaključna seminarska naloga, pri predmetih živinoreja, je imela naslov »Ribe, njih vzreja in sovražniki«. Večino svojega časa v tem obdobju je preživel s prijatelji ob ribnikih, posebej še na »Ciglenci« v Žabjaku, kjer je bil kot sam pravi »kuhan in pečen«. Voda ga je že takrat tako močno prevzela, da je k njej zahajal domala vsakodnevno s prijatelji ali pa kar sam. V ta čas spadajo njegovi prvi ulovi krapov, linjev, koresljev in tudi prva ribiška razočaranja ob prijemu »tapravih« krapov. S priborom, kakršnega so takrat premogli on in njegovi vrstniki, prav velikih rib ni mogel izvleči iz vode.

Svoj dolg domovini je odslužil v sarajevski intendantski častniški šoli, kjer je svojo ljubezen do kuhanja še strokovno dopolnil. Privrženost k naravi in ljubezen do živali sta ga odpeljala na študij živinoreje na Biotehniško fakulteto v Ljubljano. Po študiju se je leto dni ukvarjal s kmetijstvom in ob tem nekoliko zanemarjal svoja dva konjička: ribolov in kulinariko. Z željo, da bi se ukvarjal zares samo s tem kar ga najbolj veseli, je pred leti ustanovil podjetje Racoon, ki je znano po svoji ponudbi opreme za pripravo hrane na prostem, še posebej pa po svojih kotličkih.

Velik del svojega navdušenja nad naravo prenaša tudi drugim, saj si prizadeva za čim bolj čisto in ohranjeno okolje, katerega smo dolžni ohraniti tudi bodočim rodovom. Zaveda se, da je prehrana pomemben del naše kulture. Racoonova ribiška tekmovanja, ki jih v zadnjem času organizira, so le del njegovih prizadevanj, da bi nas spravil k vodi in ob kotel iz katerega lepo diši.

Tudi pričujoča knjiga je del teh prizadevanj. Z njo ni želel vse vilice in nože obrniti proti ribam, temveč predvsem pomagati ribičem, ki se ob pogledu na svoj plen vprašajo: «Kaj pa sedaj?« Sam večkrat poudari svoje vodilo: »Če že ribi vzamete življenje, se ji oddolžite vsaj tako, da jo pripravite na najboljši možen način ter jo pojeste skupaj s prijatelji in v dobrem razpoloženju«. Riba mora trikrat plavat, za dober ribolov pa ni nujno, da mora ribič biti v »megli«. Ta rek je pogosto slišati v Ormožu, kjer so Stanetova najljubša lovišča somov. Zaradi njih je vzljubil poletne popoldanske nevihte.

Stane je prepričan, da so lahko pravi užitkarji v naravi le poznavalci in ljubitelji le te. In ker bi rad naše vode in ribe ohranili tudi za svojega Matica, sem prepričan, da to ni njegova zadnja knjiga.

Nenad Bahtijari, v Ljubljani 1995

ribiči1 150x150 Reference