Kaj o nas pravijo in berejo tuji ribiči

Država Slovenija

Za Slovenijo ne ve veliko ljudi, še manj pa bi jo uspelo pokazati na svetovnem zemljevidu. Slovenija je Srednjeevropska država, ki meji na Avstrijo na severu in Italijo na zahodu. Kljub njeni majhnosti premore zelo raznolike naravne lepote, kulturo, bogato zgodovino. Slovenija leži ob obali Jadranskega morja, nedaleč vstran so južnime Alpe, tu najdemo ostanke Starih Rimljanov, srednjeveške gradove in zapuščino velike vojne fronte iz prve svetovne vojne. V Sloveniji se nikakor ne boste dolgočasili tudi tiste dneve, ko ne boste muharili. Vsekakor je vredo obiskati to deželo tudi tistim, ki ne lovijo rib. Tuje goste znajo Slovenci očarati z izredno okusno hrano in nebeškimi vini. Čeprav ima Slovenija lasten jezik, večina prebivalcev govori tudi druge jezike vključno z angleščino. Je relativno nova država, skozi večino zgodovine je bila pod oblastjo drugih, kot so naprimer Rim, Sveto rimsko cesarstvo, Francija, Avstro-Ogrska, Italija, Nemčija ter Jugoslavija. Slovenija nikoli ni bila neodvisna država do odcepitve od komunistične Yugoslavije leta 1990. Slovenci so ponosni na svojo državo in svojo zgodovino in kulturo radi delijo z obiskovalci.

Ribolov
Država je blagoslovljena z neverjetnim vodnim bogastvom. Soča, Sava in Idrijca s svojimi tokovi pa so v prvi vrsti reke za muharjenje. V slovenskih rekah bo ribič našel veliko različnih rib. Lovite lahko soške postrvi, potočnice, šarenke in zlatovčice. Posebnost slovenskih voda je donavski losos ali sulec, sorodnika taimena, ter dve vrsti lipana. Ker sva s partnerjem Johnom Sunderlandom prišla v Slovenijo zgodaj junija, sulca nisva smela loviti. Sulca se namreč v tej deželi lovi le pozimi. S preostalimi postrvmi pa vsa imela več kot obilico prijetnega dela. Zlatovčic je v Sloveniji že zelo malo, ker omejujejo vlaganje neavtohtonih rib.
Slovenija ima zelo prijazno politiko, ki dovoli dostop do skoraj vseh ribolovnih rek, ampak licenciranje za ribiča pa je čisto druga zgodba. Ker ni generalne slovenske ribiške licence, kontrolirajo ribolovske pravice lokalne ribiške družine. Dnevna karta mora biti kupljena za vsako reko posebaj. Nakup le teh je relativno preprost, saj jih prodajajo v gostinskih lokalih in športnih trgovinah. Cena dnevne ribolovne dovolilnice je odvisno od izbrane reke , nekje med 40$ in 128$, odvisno od trenutnega menjalnega tečaja (dolar-euro). To se na prvi pogled zdi rahlo drago, ampak ni nič drugače, kot če bi plačali ceno za palico in bi lovili na privatnih vodah v ZDA. Na srečo so pa cene vodičov toliko cenejše (glede na naše standarde), da to na koncu zniža ceno dnevnih kart. Ribariš lahko tudi sam. Najem vodiča zelo priporočam, kajti njihovo znanje o vodah in tehnikah ribolova lahko prihrani ogromno dragocenega časa. Izbor muh ni prezahteven. Z najino »orožarno«, ki nama je bila na voljo sva ugotovila, da za muharjenje v Sloveniji zadošča klasična muharska oprava, 2,7 do 3,0 m dolga muharica klase 4 do 6, dober vodič .

Muharjenje v Sloveniji

Slovenija je žal še vedno slabo poznana evropska ribiška destinacija za muharje, ki potujejo izven Kanade, po krajih kot so Argentina, Nova Zelandija in Aljaska. Te kraje smatrajo kanadski muharji kot »obvezne« ribolovne destinacije. Kljub temu, da imajo te razvpite destinacije upravičen sloves, lahko z njimi primerjamo tudi nekatere manj poznane kraje. Slovenija s svojo Sočo, Savo in Idrijco ter z njihovimi pritoki , prav gotovo sodi med te kraje. Če si želite resnične muharske avanture, je ta dežela odlična destinacija za preživetje ribiških počitnic. Slovenija je nedvomno ena od najboljših muharskih destinacij na Svetu.

Riba
Soška , ali duh Soče kot je znana v Sloveniji, je avtohtona vrsta značilna za Jadransko porečje. Razvila naj bi se iz rodu potočnih postrvi. Rahlo jo lahko primerjamo s severnoameriško »bull« postrvjo. Za lovljenje se pogosto uporablja suhe muhe ali pa nimfe, ampak najbolj pogosto pa lovimo z večjimi obteženimi potezankami. Ko lovimo s »steamerjem« moramo biti ves čas 100 odstotno osredotočeni. Zelo malo je možnosti za napako, če uporabljamo močan »strip-strike« na trnku narejen za ekstremno hiter in subtilen prijem. Tega definitivno ne bi uporabil za ribe, ki presegajo 20 kg. Zagotavvljam vam, da je v Sloveniji še kako prisoten Murphy-jev zakon. Samo za trenutek nisi pozoren in se zamotiš z opazovanjem prelepe okolice, in ravno takrat bo prijela riba.
Pred tem izletom nisem vedel prav veliko o postrveh. Upal sem na ulov postvi velikosti okoli 20 inčev. Bil sem presenečen, ko nam je vodič začel razlagati o ribah od 2,5 do 5,5 kg. Šokiralo me je, ko moj partner ujel 9 kilogramsko v toku širokem kot dvopasovna cesta. Hitro sem se naučil da velikost ribe ni odvisna od velikosti toka. Naprimer v toku širokem kot enopasovna cesta sem ujel lepo skoraj 3 kg težko postrv in za las zgrešil eno težko vsaj 5 kg. To je bilo po tem, ko sem srečal par šarenk velikih 20 in več inčov. Bolj tipične so soške postrvi, ki so merile med 18 in 24 inči, bilo je pa tudi dovolj velikih, ki so pognale srce v grlo.
V Sloveniji je potočna postrv, za razliko od soške postrvi, prevladujoča v črnomorskem porečju , se pravi v Savi in njenih pritokih. Slovenska potočna postrv je prav tako avtohtona in pa ne tako različna od tistih, ki jih lovimo v Severni Ameriki. Njihova obarvanost je osupljiva. Potočne postrvi, ki sem jih ujel, so bile najlepše ribe, ki mi jih je do zdaj uspelo uloviti. Z njihovimi svetlimi mesti in barvnimi obročki so vizualno zelo različne od severno ameriških. Na žalost, v času, ko sem bil tam, je bila Sava v nenavadno mokri in pozni pomladi, zato sem lahko lovil samo na čistejših, višjih predelih. Zelo pogoste so bile potočne postrvi, velikosti do 18 inčev.
Šarenke v Sloveniji niso avtohtona vrsta, najdemo jih v Jadranskem in Črnomorskem porečju. V Soči, Savi, ali Idrijci in njihovih pritokih jih najdemo kar v dobrem številu. Zelo so podobne severno ameriškim po obnašanju, barvi ter načinu ribolova, ki jih privlači. Ujeli smo veliko 20 inčnih šarenk in še nekaj večjih. Tako kot pri soški postrvi , velikost toka ne vpliva na velikost ribe. Ujel sem skoraj 3 kilsko pošast, mogoče celo večjo, v toku nič večjem od 11-ih metrov.
Lipana (savskega), najdete samo v črnomorskem porečju, v Sloveniji je to Sava z njenimi pritoki. Tako kot naši arktični lipani, je tudi ta dober borec in brez težav prime na suhe muhe in nimfe. Imajo črne pike po glavi ter rdeče oranžen rep. Njihov prijem je zelo hiter, prav tako hitro ti lahko odtrgajo muho če le nisi dovolj pozoren. Te 14 do 18 inčne ribe so zabavne za lovit in vsekakor vredne izziva.
Jadranski lipan, kot nam pove že ime, ga najdemo samo v rekah, ki se stekajo v Jadransko morje, se pravi v Soči in Idrijci, skupaj z njunimi pritoki. So prav tako podobni našim arktičnim lipanom , le da imajo te zlato-rumeno obarvane plavuti. To jim da dobro kamuflažo v tokovih z rumenimi, kamnitimi tlemi. To je naredilo izkušeno opazovanje našega vodiča še bolj pomembno. Njihov prijem je prav tako hiter in pri tleh kot pri savskem lipanu, le da njihov boj ni bil tako dolg in odločen. A vseeno so to še vedno ribe velikosti od 16 do 18 inčev in robustne in razburljive za lovit.
Zame dobro potovanje ne pomeni samo, da se imamo lepo. Kakovost potovanja ocenjujem po moči želje po vrnitvi v obiskane kraje. In lahko vam iz vsega srca rečem ,da bi takoj spet in tudi bom, še lovil v Sloveniji. Zaradi njene prelepe narave, odlične hrane ter vina, in absolutno krasenega ribolova že razmišljam o povratku. S tako odličnim ribolovom ter raznolikostjo voda ter rib, bi morala Slovenija biti bolje poznana muharska destinacija. Kot taka bi Slovenija morala biti nekje pri vrhu seznama obveznih destinacij vsakega potujočega ribiča. Pojdite muharit v Slovenijo še preden ta dobro varovana skrivnost pride na ušesa širši muharski javnosti. Ne bo vam žal.

IRON CURTAIN

PREVOD: MATIC OMERZU

  • DSC 0137 150x150 Kaj o nas pravijo in berejo tuji ribiči
  • DSC 0143 150x150 Kaj o nas pravijo in berejo tuji ribiči
  • DSC 0158 150x150 Kaj o nas pravijo in berejo tuji ribiči
  • DSC 0365 150x150 Kaj o nas pravijo in berejo tuji ribiči
 

Sorodni članki: