Slovenci zdaj zelo radi jemo ribe

Še lani smo bili na repu potrošnikov rib v Evropi.
Akcija »Rad jem ribe« se je začela silovito in kot taka naletela na številne kritike. Vendar je rezultat prve tovrstne akcije naravnost osupljiv. Slovenci smo sprejeli sporočilo, da so ribe lahko zelo okusne, enostavne za pripravo, relativno dostopne vsakemu človeku, predvsem pa zelo zdrave in nujen sestavni del jedilnika sodobnega človeka.
Skorajda bi lahko rekli, da na Slovenskem ne obstaja tradicija uživanja rib, s promocijo ribjega mesa pa se nikoli ni nihče zares ukvarjal, če prav lahko najdemo zanimive kuharske recepte za pripravo ribjih jedi tudi v naših najstarejših kuharskih bukvah. Uporabne nasvete in dnevno sveže recepte za pripravo ribjih jedi lahko poiščete na spletni strani rasjemribe.si.
Kljub krizi in stagnaciji ostalih živinorejskih panog so ribogojci nad prodajo letos zelo zadovoljni. Saj že v začetku druge polovice leta v Sloveniji skorajda ni bilo mogoče kupiti doma vzrejene postrvi. Vse smo pojedli!
Pozorno sem spremljal akcijo in odzive nanjo. Pogovarjal sem se z ribogojci, morskimi in sladkovodnimi, z ribiči na slovenski obali, školjkarji, obiskoval sem ribarnice in supermarkete, hotele in gostilne. Z vsakim dnevom akcije je bilo zadovoljstvo proizvajalcev in trgovcev večje. Povzročalo ga je povečano povpraševanje in zadovoljstvo strank. Slovenci smo začeli jesti ribe.
Dr. Irena Fonda, lastnica naše edine morske ribogojnice nam je povedala, da so že po dveh tednih promocijske kampanje beležili kar 15% porast prodaje brancinov. S prodajo ni imelo težav tudi naše največje ribogojstvo Goričar iz Slivja, ki so letos uspešno našemu trgu ponudili tudi afriškega soma. Naše najmočnejše školjkarsko podjetje Prosub iz Izole bo kar nekajkrat povečalo proizvodnjo klapavic v našem morju, kajti zdaj brez težav večji del klapavic prodajo na domačem trgu. Še lani je šla večina proizvodnje v Italijo po nižji ceni, kot jo sedaj dosegajo na domačem trgu. Slovenci smo začeli spoznavati in uživati školjke. Sebastijan Breceljnik, vodja naše najboljše ribarnice v E. Leclercu prav tako poroča o precejšnjem dvigu povpraševanja po ribah in vse večji zahtevnosti domačega potrošnika. Akcija je spodbudila tudi založbo Kmečki glas, da je izdala knjigo z naslovom Športni ribolov in ribje jedi. Preveril sem povpraševanje v knjižnicah. Tudi tam beležijo povečano izposojo knjig s kuharskimi recepti za pripravo ribjih jedi. Težko vam opišem navdušenje in gnečo na stojnici »Rad jem ribe« na Otroškem bazarju v Ljubljani. S pomočjo Ministrstva za kmetijstvo nam ni bilo težko sestaviti močno promocijsko ekipo vseh rejcev vodnih živali na Slovenskem. Za izjemen sejemski nastop smo bili tudi nagrajeni. Največja nagrada pa so bili navdušeni obrazi obiskovalcev, ki so lahko, mnogi tudi prvič, uživali v okusih najrazličnejših jedi iz rib in morskih sadežev. Gospa Anka Peljhan, ki organizira kuharske tečaje in kulinarična izobraževanja po osnovnih šolah se je letos odločila za pripravo ribjih jedi. Vzgoja in osveščanje mladine in otrok je izrednega pomena za dolgoročni uspeh promocijske kampanje in zdravo prehrano naroda. Iz Savinjske doline nam eden večjih naših ribogojcev, Marko Hrovat iz Ribogojstva Žalec poroča, da si želi nadaljevanja te akcije, kajti več kot očitno je, da smo v težkih časih uspeli v Slovencih vzbuditi zanimanje za ribe. Celo po krapu, ki ga Slovenci prav gotovo ne znamo jesti, se je povpraševanje povečalo. S prodajo ščuk in smučev ni težav, ker jih tako ali tako vzredimo premalo. Naša prizadevanja je pohvalil tudi dr. Boris Skalin, starosta in pionir slovenskega ribogojstva. V mnogih naših akcijah nas je spremljala tudi ekipa televizijske turistične oddaje Uživajmo in Marjan Strmljan. Iz gostinskih lokalov, kjer ponujajo ribje jedi, poročajo o povečanem povpraševanju po ribjih jedeh. Tako v gostilni Kegljišče prodajo veliko več postrvi, kot so jih pred akcijo, klapavice najbolje pripravljajo v Krškem, Ljubljančani pa se zelo radi odpravijo v primorske gostilne in iščejo pristne okuse slovenskega morja. Zanimivo je tudi to, da v gostinskih lokalih še vedno največ prodajo lignjev. Vsi po vrsti se zdaj zavedajo pomena promocije in izobraževanja. Tako je Suzana France iz podjetja Gastroproject organizirala odlično izobraževanje o slovenskih klapavicah, ki je bilo obiskano nad vsemi pričakovanji. V restavraciji Potočka Term Snovik imajo vsak dan na jedilniku 10 odličnih jedi iz postrvi. Letos smo prav v Termah Snovik izpeljali že 10. tekmovanje v pripravi postrvi za profesionalne in ljubiteljske kuharje. Do sedaj slabo organizirani rejci vodnih živali, so začeli stikati glave in iskati rešitve za preživetje na majhnem, odprtem in nerazvitem trgu. Vsi po vrsti podpirajo akcijo in si želijo njenega nadaljevanja. Doseči moramo to, da povečano povpraševanje po ribah ne bo samo enoletna modna muha, Slovence moramo naučiti in navaditi jesti ribe, predvsem krapa. Slovenci namreč predvsem premalo uživamo kuhane ribe, kot najbolj zdravo pripravljene hrane. Povečati moramo vzrejo avtohtonih rib in se posvetiti tudi predelavi. Naučiti se moramo ribe sušiti, marinirati, dimiti… Še bolje moramo izkoristiti sejme in turistične dogodke, ter obogatiti ponudbo ribjih jedi. Za Slovenijo predstavlja turizem eno najbolj obetavnih dejavnosti. Glede na to, da se ponašamo s silno pestrostjo naših voda in življenja v njih, bi bilo logično, da iz tega črpamo našo ponudbo. Dokaz, da ljudi z ribami res lahko navdušimo je tudi zmaga ribjega čušpajsa v Kostelu, kjer že leta pripravljajo kuharsko tekmovanje, pa so se ribe v njihovem kotličku pojavile prvič. Kulinarične prireditve se po Sloveniji kar vrstijo. Slovenci smo bili nekoč tudi izvozniki potočnih rakov. Danes so potočni raki zaščitena vrsta, na trgu se pa le redko pojavijo. Ribogojstvo je od vsega kmetijstva za okolje najmanj obremenjujoče. Vsekakor pa manj kot gojenje koruze, krompirja, sadja, velikih farm prašičev, perutnine ali goveda. Zaradi nepoznavanja problematike se velikokrat pustimo speljati gorečim in glasnim »polpoznavalcem« in »zagovornikom narave«. Potratno in nesprejemljivo je, da kljub vsem naravnim danostim ribe uvažamo celo z drugih celin. Prepričan sem, da bi z ustrezno vodeno kampanjo lahko slovenski rejci vodnih živali zagotovili potrebe domačega trga vsaj po sladkovodnih ribah. Gostinci bi morali znati pripraviti in ponuditi to kar zraste v naših vodah. Projekt je multidisciplinaren. Vodne živali je namreč treba vzrediti, primerno pripravljene ponuditi trgu, biti konkurenčen, lokalno prepoznaven, visoko kakovosten, pri potrošnikih je treba doseči, da prepoznajo prednosti ponudbe domačih proizvajalcev in rejcev.
V imenu rejcev vodnih živali in v imenu vseh, ki so se nad ribjimi jedmi navdušili in jih vključili v svoj tedenski jedilnik, bi se zahvalil skupini ljudi z Ministrstva za kmetijstvo, ki je akcijo pripravila in vodila, za akcijo pa uspela pridobiti sredstva iz skladov EU. Priznati moramo, da nas je uspeh vse presenetil. Seveda pa nas čaka še veliko dela.

STANE OMERZU

  • DSC 0027 150x150 Slovenci zdaj zelo radi jemo ribe
  • DSC 0116 150x150 Slovenci zdaj zelo radi jemo ribe
  • DSC 0135 150x150 Slovenci zdaj zelo radi jemo ribe
  • DSC 0196 150x150 Slovenci zdaj zelo radi jemo ribe
  • DSC 0287 150x150 Slovenci zdaj zelo radi jemo ribe
  • DSC 0416 150x150 Slovenci zdaj zelo radi jemo ribe
 

Sorodni članki: