Knjiga – Podust

 

podust 202x300 Knjiga   Podust

Cena: 19,90€

 

 

Že človek v zgodnji kameni dobi je bil tesno povezan z ribolovom. Prve trnke iz kamna so našli na področju današnje Francije in segajo v obdobje 20.000 let nazaj. Pri nas so znani prvi dokazi o ribolovu na področju današnjega Ljubljanskega barja in segajo v čas mostiščarjev v neolitik. Tu so našli lesene plovce za mreže, lanene vrvi, lesene in bakrene osti.
Prve civilizacije modernega človeka so se razvijale v glavnem ob večjih rekah, ki so omogočale boljše kmetovanje pa tudi ribolov. Že Feničani so uporabljali za ribolov poleg trnkov in osti tudi mreže. Prve ribnike, ki so omogočali vzrejo in stalnejšo preskrbo z ribami so poznali že Rimljani. Način ribolova takrat še ni bil tak, ki bi omogočal uspešen ribolov v vsakih pogojih, ampak so lovili v glavnem v sušnih obdobjih. S splošnim znanjem se je izpopolnjevala tudi tehnologija ribolova.
Že zgodaj so ljudje spoznali, da tudi ribje bogastvo ni neomejeno in, da so včasih potrebne tudi omejitve ribolova, če se želi ribji fond ohraniti. Prve zakona na tem področju, ki so prepovedovali ribolov v določenem času so imeli Kitajci že pred več kot 2.000 leti pred našim štetjem.
Z različnimi načini ribolova se je tudi začelo v ulovu pojavljati tudi vedno več vrst rib, ki so zbujale zanimanje zaradi svojih posebnosti in značilnosti.
Prvi, ki je nekoliko bolj podrobno proučeval zgradbo ribjega telesa in razmnoževanje rib je bil Grški filozof Aristotel ( 384 – 322 p.n.š. ) Svoja opažanja je opisal v knjigi ” Historia naturalis “, v kateri je opisal tudi 116 različnih vrst rib.
Srednji vek je prinesel velik zastoj na vseh področjih človeškega razvoja in šele z renesanso se je začelo novo obdobje raziskovanj, tudi na področju ihtiologije, oziroma vede o ribah.
Artedi je prvi objavil krajši pregled ihtiološkega sistema, ki ga je kmalu zatem Karl Linne ( 1701 – 1778 ) v svoji knjigi “ Systema naturae “ razširil, tako, da je opisal in sistematiziral 2.600 vrst rib.
To obdobje je tudi prineslo prve resne dosežke na področju ribogojstva. Nemcu J. Jakobyju ( 1711 – 1784 ) je prvemu uspelo umetno oploditi ikro potočne postrvi. Pri nas je to uspelo prvemu I. Franketu leta 1879.
V tem obdobju se je začel razvijati tudi ribolov, ki je bil bolj namenjen sprostitvi v prostem času in ga danes imenujemo športni ribolov. Pri tej vrsti ribolova ni najpomembnejši le ulov oziroma riba za prehrano, ampak predvsem, kako oziroma na kakšen način je riba ujeta. Uporablja se drugačen ribiški pribor kot pri gospodarskem ribolovu. Utemeljitelj tega ribolova je Anglež I.Walton.
Razvoj je šel potem na vseh področjih zelo hitro naprej. Danes je poznanih že več kot 20.000 vrst rib od katerih je okrog 15.000 morskih in 5.000 sladkovodnih vrst. Najdemo jih v vseh klimatskih pasovih. Danes se jih uspešno umetno vzreja že okrog 5 %. Letna poraba rib na prebivalca v razvitih državah narašča, saj sodi riba med zdravo hrano. Sama tehnologija ribolova in z njo uspešnost  pa je danes taka, da zahteva omejitve ribolova celo v oceanih, ki so še do nedavna veljala za neusahljiv vir rib. Skratka, danes je nujno smotrno gospodariti z ribjimi vrstami in populacijami, ne le v manjših manjših vodnih površinah, ampak v globalnem smislu.
Glavna nevarnost za zmanjševanje ribjih populacij ali celo izumrtje posameznih vrst, tako ni več ribolov, ampak drugi negativni civilizacijski vplivi na okolje, ki tako ali drugače vplivajo na biotop v katerem ribe živijo in jih tako ogrožajo.
V Sloveniji je poznanih 96 vrst sladkovodnih vrst rib, od katerih je 80 avtohtonih vrst, ostale pa so bile naseljene od drugod.
Danes je pri nas v odprtih, ( sladkih ) vodah dovoljen le športni ribolov. Praktično vse avtohtone vrste so pod določenim varstvom. 36 vrst je trajno zaščitenih 32 pa je imajo najmanjšo dovoljeno lovno mero in varstveno dobo, ko ji ni dovoljeno loviti.
Podust Chondrostoma nasus je ena naših najbolj razširjenih sladkovodnih rib. Čeprav so iz biološkega vidika vse vrste rib enako pomembne in so enakovreden člen oziroma del biološkega kroga, si v nekem smislu koristnosti za človeka dovolimo ocenjevati, da je podust ena naših najpomembnejših sladkovodnih rib. Pred 2 svet. vojno je imela velik gospodarski pomen, saj so jo zakupniki voda lovili v velikih količinah in jo prodajali, danes, pa je cenjena športno-ribolovna riba, poleg tega pa glede na to, da se vedno pojavlja v velikih količinah, tudi glavna hrana roparskih ribam in drugim ribojedim živalim. V zadnjih letih sicer interes športnih ribičev za ribolov podusti nekoliko upada, ker podust ni ravno trofejna riba. Vendar menim, da se bo zanimanje za ta ribolov zopet povečeval, saj se bodo športni ribiči počasi tudi naveličali loviti in hvaliti z ujetimi trofejami, ki so jih nekaj dni pred tem vložili v odprte vode iz ribogojnic.
Športni ribiči že več let opažajo močno zmanjševanje populacije podusti in se po svojih močeh trudijo ta trend zaustaviti. To jim bo samim težko uspelo, saj so za ohranjanje ribjih populacij potrebni celoviti ukrepi, usmerjeni predvsem v obnovo ali zaščito življenjskega okolja. Za to so ponavadi potrebne vsaj 3 stvari; znanje, interes in denar.
S to knjigo smo želeli avtorji predvsem razširiti vedenje o anatomskih značilnostih naše podusti o njenih življenjskih navadah, razširjenosti in ukrepih za njeno zaščito, ne nazadnje pa tudi povečati zanimanje športni ribolov podusti, kar seveda tudi povečuje zanimanje zanjo in interes za njeno zaščito. Nismo pozabili tudi na nekaj kuharskih receptov, ki le še bolj oplemenitijo že tako izredno okusno meso podusti.

Sorodni članki: