Športni ribolov in ribje jedi

 

 

Ovitek 260x300 Športni ribolov in ribje jedi

Cena 19,00 €

 

 

Tam, kjer je ribiški turizem razvit, so vode čiste, polne zdravih rib, ljudje pa so srečni, bogati in gostoljubni ter vedno in za vsako ceno pripravljeni ščititi naravno okolje v katerem in od katerega živijo.
Stane Omerzu

Knjigi na pot
Slovenija je s svojim vodnim in ribjim bogastvom pravi raj za športne ribiče. Še vedno pa se tega zaveda vse premalo ljudi. Zadnja slovenska knjiga o športnem ribolovu je izšla daljnega leta 1982 in še to kot dopolnjen ponatis ribiškega zbornika Ribe in ribolov v Slovenskih vodah Mirana Svetine in Franca Verceta iz leta 1969. Za tisti čas sta to bili izjemni knjigi iz katerih so generacije črpale teoretično znanje o športnem ribolovu.
Od takrat se je zgodil neverjeten tehnološki napredek. Razvile so se tehnike ribolova in pribor, razvil se je informacijski sistem, promet in komunikacije. Danes skoraj vse najdemo na internetu, večina ljudi govori še vsaj kakšen tuj jezik, knjižnice so dostopne vsem, ribiške revije so na voljo v trafikah ali pa se nanje lahko naročite, knjigarne so solidno založene s tujo literaturo, tudi ribiško. Proizvajalci vsako leto izdajo na stotine obsežnih ribiških katalogov ribiškega pribora in opreme. Športni ribolov je postal tako široka športna dejavnost, da kompletne knjige o ribolovu skorajda ni več moč napisati. Knjiga bi bila enostavno predebela in pretežka. Zato vam bo avtor predstavil samo osnove športnega ribolova. Knjiga v vaših rokah je ključ od vrat čudovitega sveta, ki ga boste hitro vzljubili in živeli do konca svojih dni. Športni ribolov ni le konjiček, je način življenja. To zgodbo živim tudi sama in vsi moji najbližji. Ribiški svet je pisana pravljica polna strasti, radosti, vznemirljivih trenutkov, raziskovanja, učenja, veselja, potovanj, prijateljstev… Če vam bo kdo znal predstaviti športni ribolov, vam ga bo znal Stane Omerzu.
Lidija Omerzu
Kaj je športni ribolov in kako postaneš ribič
Od nekdaj je človek bil ribič in lovec. Ta nagon, občutek in željo po lovu imamo zapisano v genih. Lov in ribolov se je s časom spreminjal z načinom življenja, ki ga je narekoval tehnološki razvoj. Skozi čas so se spreminjale tehnike ribolova in pa tudi sam namen in smisel ribolova. V osnovi je bil ribolov namenjen prehrani. Potreb po tovrstnem prehranjevanju v razvitem svetu ni več. Ceneje je kupiti ribo, kot jo loviti. Ostala pa je v nas želja po lovu, ribolovu, neposrednem stiku z naravo. Danes je ribolov najbolj priljubljen šport in rekreacija človeške populacije na Zemlji. Za mnoge ljudi je športni ribolov še več, kot samo hobi ali zabava. Športni ribolov je mnogim postal način življenja, način razmišljanja in bivanja. Športni ribič je danes skrbnik voda, je vest človeštva, ki vztrajno uničuje planet na katerem živimo. V svoji skrbi za vode in ribe, v svoji ljubezni do narave, se je športni ribič pripravljen odpovedati tudi ulovu. Ulov je bil namreč še nedavno smisel ribolova. Ribolov je strast in veselje, ki ga športni ribiči ne pogojujemo več s smrtjo ulovljenega. Športni ribič je danes zadovoljen z dnevom preživetim v naravi, kjer ga nič ne moti pri ribolovu, presrečen pa je, če dan zaključi z lepo ribiško fotografijo in pogledom na živahno zdravo, lepo ribo, ki odplava nazaj v svoj tolmun ali brzico. Miselnost in praksa »Ujemi in spusti« se je med športnimi ribiči razširila skoraj po vsem svetu. Ribiči v želji po ribiških pustolovščinah zahajajo tudi v najbolj oddaljene in nedostopne dele sveta. Za časa svojega življenja ne bomo uspeli loviti vseh ribičem zanimivih vrst rib, kljub temu, da je športni ribolov najtrajnejša moška strast. Kot športni ribič se učimo in gradimo vse življenje. Za nas je riba največ vredna, ko je v vodi. Naša glavna skrb je varovanje narave in življenja v vodi in ob njej.
K tej skrbi sodi tudi prenos znanja in izkušenj na mlajše rodove. Vode, v katerih mi danes lovimo, so v naši uporabi le začasno. Pripadajo zanamcem, ki jih moramo oskrbeti s potrebnim znanjem, predvsem jim moramo vcepiti ljubezen do narave, do rib in športnega ribolova. Moramo jih »cepiti«. Teoretično znanje je danes zelo dostopno, seveda tistim, ki jih stvar zanima. Mladi potrebujejo svojo izkušnjo z ribiško palico v roki, sami morajo ujeti svojo prvo ribo, sami jo morajo spustiti nazaj, nič ni narobe če jo sami tudi očistijo in pripravijo ribiško malico. Naj začutijo lepoto čudovite divje reke, poletni večerni skok, prijem prve ribe na umetno muho, rojenje enodnevnic, lipana na žaru v topli poletni noči, jato požrešnih rdečeperk, pogled na premaganega velikega sulca, naj začutijo vznemirjenje ob zaseku in utrujanju velike roparice, utrujanje težjega krapa, prijem bolena v curku… Nekdo mora mladim povedati, kako se v naravi obnaša. Z nobenim svojim dejanjem ne smemo škoditi naravi ali ogrožati katero koli prostoživečo živalsko vrsto. Ne bodimo nasilni do narave, za sabo ne puščajmo sledov svojega bivanja. Ribolovni prostor zapustimo takšen, kot bi ga sami želeli najti pri naslednjem ribolovu. Tudi do ljudi, ki jih srečamo ob vodi se moramo obnašati človeško.
Če vam je to razmišljanje blizu, prosite kakšnega ribiča naj vas vzame sabo za vodo. Pozanimajte se o ribiškem priboru in opremi, ki jo potrebujete, lotite se ribiške literature. Pošten ribiški trgovec vam bo tu v veliko pomoč. Lahko se pridružite kateri od 64 ribiških družin v Sloveniji, lahko pa sledite ribiškim informacijam v ribiških revijah ali spletnih straneh na internetu in lovite tam, kjer vam je najbolj všeč, tam kjer so ribe najlepše, narava neokrnjena, gostinske storitve na zadovoljivem nivoju… Z ribiško palico lahko prepotujete Slovenijo in ves svet. Seveda pa povsod spoštujte ribolovne režime, kupite ribolovno dovolilnico in vzemite le toliko rib, kot je dovoljeno. Ne pozabite fotoaparata.
Ribe kot živilo niso samo zdrave. Z malo truda in znanja so tudi nebeško okusne. Ribje meso odlikuje enostavna in hitra priprava, kljub drugačnemu mnenju mnogih nepoznavalcev.
Uživajte življenje, čuvajte naravo in jejte zdravo. Slovenija je prava dežela za te reči.

Beseda o avtorju
Stane Omerzu je ribič, ribiški popotnik, vodnik in fotograf, pisatelj in publicist, filmski producent in založnik, urednik revije Vode in mi – revije za aktivno preživljanje prostega časa v naravi, sicer pa direktor Centra za promocijo in pospeševanje športnega ribolova in ribiškega turizma Racoon. Nenehno se zavzema za dvig ribiške kulture in širjenje ribiškega in ribogojskega znanja, je aktiven promotor naprednih ribiških idej. Njegove članke in fotografije objavlja večina ribiških časopisov na ozemlju nekdanje Jugoslavije in po Evropi. Posnel je vrsto filmov o lepotah ribolova na slovenskih in tujih rekah. Zavzema se za razvoj sonaravnega turizma, saj se močno zaveda pomena zdravega in čistega okolja ter njegove cene v sicer bogatih, a z naravo sprtih velikih mestih po Evropi in svetu. Jasno mu je tudi, da pri nas ni prostora za masovni turizem in je trdno prepričan, da smo Slovenci lahko gospodarji zelenega raja pod srcem Evrope. Zaradi tega je izdal dva ducata knjig, od ribiških vodnikov, ribiških monografij, zgodovinskih pregledov slovenskega ribištva, ribiškega leposlovja, do strokovnih priročnikov o boleznih rib, lovu posameznih vrst rib, dimljenju rib… »Če želimo biti ribiško turistično privlačni, moramo ohraniti svoje avtohtone ribe. Zlasti sulca, podust, soško postrv…« Evropska muharska federacija mu je zaupala licenco za Slovenijo in Balkan, na kar je v Sloveniji organiziral tri Evropske letne muharske mitinge zaporedoma. Tolmin 2004, Bohinj 2005 in Unica 2006. Njegova zasluga je FFF-Slovenia. Za ihtiološkega raziskovalca, danes predsednika itiološkega društva Slovenije Primoža Župančiča je uredil, oblikoval in izdal knjigo v obliki barvnega atlasa v hrvaškem in slovenskem jeziku: Rijetke i ugrožene slatkovodne ribe jadranskog slijeva Hrvatske, Slovenije i Bosne i Hercegovine.
Kot ekspert za ribiški turizem je deloval v okviru japonske organizacije JICA, pri pomoči v vojni porušene Bosne in Hercegovine in organizaciji ribiškega, eko in kmečkega turizma pri njih. Vodil je komisijo za ocenjevanje projektov in programe izobraževanja bosansko hercegovskih turističnih delavcev v Sarajevu, Jajcu, Mostarju, Bohinju, Brežicah in na Dvoru na Krki. Pred petimi leti so ga imenovali za urednika znanstvenega zbornika Iz dežele Jurija Vege. Trenutno ureja tretji zvezek znanstvenih del navedenega zbornika. Je član programskega sveta sejma LOV v Gornji Radgoni, v Senožetih že četrto leta organizira lokalni ekološki sejem V naravi ob Savi, kot strokovni vodja sejma. Je pobudnik in organizator velikih kulinaričnih tekmovanj, predvsem v pripravi ribjih jedi, lovskega golaža in gobove juhe v Brestanici, Laškem, Šinkovem turnu, Snoviku, Gornji Radgoni, Senožetih… Ocenjuje ribjo čorbo na različnih mednarodnih tekmovanjih doma in v tujini. Kuharskih tekmovanj se je večkrat udeležil tudi kot tekmovalec. Pohvali se lahko z zlato kolajno za ribjo čorbo v Prekmurju, z 8. mestom na največjem tovrstnim tekmovanju Zlatni kotlič v Novem Sadu, je pa tudi edini tujec, ki je kdaj koli zmagal v kuhanju fiš paprikaša na madžarskih velikih kuharskih tekmovanjih. Pod okriljem svojega Centra za promocijo in pospeševanje športnega ribolova in ribiškega turizma je ustanovil tudi Sulčarsko sekcijo, organizacijo, ki je odločilno vplivala na to, da sulec v Sloveniji ni več ogrožena vrsta in da športni lov na to plemenito ribo postaja del slovenske prepoznavnosti ter vedno bolj pomemben del ribiško turistične ponudbe naše dežele. Ves čas deluje tudi kot ribiški vodnik. Aktivno zagovarja dejstvo, da je ribiška kulinarika eden od vrhov ribiške kulture. Tujce vodi po slovenskih vodah, domače ribiče pa po svetu od Španije do Mongolije. Predvsem je vodil tuje novinarje in televizijce. S srbsko ekipo Lov i ribolov so posneli več kot 150 televizijskih oddaj in potopisnih reportaž, od tega več kot dvajset na slovenskih vodah. Nazadnje so posneli Zgornjo Savinjsko dolino in pa Kočevsko in zgornjo Kolpsko dolino. Od prve oddaje je sodelavec turistične televizijske oddaje Uživajmo. Za fotografijo je dobil nekaj mednarodnih priznanj, ravno fotografija pa je eden od močnejših adutov njegove revije VODE IN MI. Že 12 let izdaja tudi Veliki ribiški koledar.
Konec leta je zaključil raziskovalno nalogo, ki mi jo je zaupalo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije z naslovom: Analiza trga oz. določitev ribjih vrst z dobrimi tržnimi možnostmi za naslednje ribje vrste: šarenka, potočna postrv, soška postrv, potočna zlatovčica, jezerska zlatovčica, sulec, lipan, soški lipan, krap, linj, smuč, ščuka, som, podust, beli amur Srebrni tolstolobik, sivi tolstolobik, jegulja, jesetri, veslokljun, tilapije, ameriški somič, afriški som, postrvji ostriž, potočni raki, brancin, orada, školjke užitne; užitne klapavice in ladinke.
Študiral je živinorejo na Biotehnični fakulteti na Rodici. Bil je ustanovitveni član Društva rejcev vodnih živali. V veliko veselje pa mu je delo testnega ribiča in promotorja ribiške opreme, ki prestane najzahtevnejša testiranja (Hardy, Greys, Ugly Duckling, Alex, Goldy, Monarch Dok, Carp System, Idra…).
Slovence, kot urednik spletne strani radjemribe.si poskuša prepričali, da večkrat posežejo po ribjem mesu. Zato vsak dan za naše ljudi pripravlja nove kulinarične recepte za pripravo jedi iz rib in morskih sadežev. »Če kdo ribjega mesa ne mara, ga pač še ni poskusil pripravljenega na način, ki bi mu ustrezal«.
Tudi s to knjigo o športnem ribolovu je želel, da bi se Slovenci bolj zavedali lepote in bogastva svoje dežele, pomena rib za duhovno in telesno zdravje sodobnega človeka.

Sorodni članki: